V Evropi je povzročilo težave nestanovitno vreme, ki je nihalo od hude vročine do mraza. Čeprav je za večino zahodnih članic EU-ja žetev praktično že končana, pa zaradi deževja britanski in nemški kmetje ne morejo požeti preostanka pridelka. Edina svetla točka v Evropi je Španija, kjer naj bi bil po podatkih vlade zaradi zmernih poletnih temperatur in obilnega deževja spomladi pridelek večji za četrtino.

V Kanadi bo letošnji pridelek zaradi suše za petino manjši, visoke temperature pa ogrožajo letino tudi v Avstraliji, ki je tretja največja izvoznica pšenice na svetu in glavni dobavitelj za azijske in južnoameriške države. Na Kitajskem, ki je največja pridelovalka na svetu, bo zaradi poplav in suš letina manjša za deset odstotkov. Japonska in Tajvan, ki sta povsem odvisna od tujih zalog, sta na mednarodnih trgih že kupila večje količine pšenice, to pa namerava v kratkem storiti tudi Indija.

Manj zalog, več povpraševanja
Po podatkih ameriških oblasti se bodo zaloge pšenice spustile na najnižjo raven v zadnjih 26 letih. Skrb pred majhnimi zalogami in velikim povpraševanjem je ceno pšenice na pariški borzi, kjer se je od začetka aprila zvišala že za 80 odstotkov, danes pognala do rekordne vrednosti 241,5 evra za tono. V Veliki Britaniji se je cena pšenice za moko v enem letu kar podvojila. Na borzi v Chicagu je cena v letu dni poskočila za 110 odstotkov, od leta 2000 pa se je potrojila.

Skrb zbuja tudi kakovost
Vreme lahko vpliva tudi na kakovost pšenice, ki lahko zato postane neustrezna za prehrano ljudi in bi se jo zato moralo porabiti za živinsko krmo. Po mnenju analitikov bo to pripeljalo do tega, da bodo zaloge krmne pšenice večje od pšenice za moko. Čeprav to ne pomeni, da se bomo v EU-ju soočili s pomanjkanjem, saj lahko iz drugih držav uvozimo pšenico boljše kakovosti, pa težavo predstavljajo cene. Njihovo zvišanje bo namreč prizadelo vse, od pridelovalcev hrane do živinskih podjetij in na koncu uporabnikov, kar bi lahko vodilo do višje inflacije v Evropi.

G. V.