6. marec je zaznamovan kot svetovni dan varčevanja z energijo. Slovenija sicer ne sodi med države, ki bi veljale za energetsko učinkovite, ob tem pa se neprestano opozarja na pomanjkljivo izrabo obnovljivih virov energije.

Slovenci naj bi sicer postajali energetsko učinkovitejši. Tako je lanska raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS zaznala, da vse več slovenskih gospodinjstev razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje trošili energijo - takih gospodinjstev je kar 80 odstotkov. Glavni vzrok za tako razmišljanje je glede na raziskavo znižanje stroškov, približno tretjina pa se zaveda vplivov na okolje.

Slovenija je v primerjavi z EU-jem še vedno energetsko potratna
Slovenija je v primerjavi z EU-jem vse prej kot energetsko učinkovita. Predsednik nevladne organizacije Slovenski E-forum, društva za energetsko ekonomiko in ekologijo, Gorazd Marinček opozarja, da glede na podatke Eurostata Slovenija porabi 54 odstotkov več energije na en evro svojega BDP-ja v primerjavi z evropskim povprečjem.

Vendar pa tudi v E-forumu zaznavajo, da se izboljšuje energetska učinkovitost. "Gre za dva dejavnika. Na eni strani se že pozna gospodarska kriza, na drugi strani pa se tudi že poznajo ukrepi Eko sklada, ki je subvencioniral okoli 40.000 posameznih investicij v energetsko učinkovitost. Tako trenutno poraba energije stagnira oziroma celo polagoma upada," pravi Marinček.

Nevarnost energetske revščine
Slovenija velja za državo, katere prebivalci imajo (še) privilegij relativno poceni električne energije, saj naj bi imela tretjo najcenejšo električno energijo v EU-ju. Marinček pa ob tem opozarja, da Sloveniji grozi nevarnost t. i. energetske revščine. Gre za pojav, ko si gospodinjstva niso zmožna zagotoviti primernega ogrevanja po sprejemljivih cenah.

Na pojav energetske revščine pa najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in njihova poraba, ki je odvisna od ravnanja stanovalcev in energetske učinkovitosti stanovanj. "Naredili smo enoten sistem evidence za socialne transferje in zelo preprosto bi lahko identificirali družine, ki jih cena energije ogroža in bi jim lahko pomagali pri investicijah v obnovljive vire in v boljšo porabo," še pojasnjuje Marinček. Tako bi jim lahko pomagali pri zamenjavi okoljsko primernejših energentov kot tudi pri večji energetski učinkovitosti.

Projekti za izboljšanje učinkovitosti
Za izboljšanje energetske učinkovitosti bi po Marinčkovem mnenju morala Slovenija zagnati množično energetsko sanacijo stavbnega fonda, v Regionalne razvojne programe 2014-2022 pa postaviti v ospredje posodobitev javne razsvetljave, posodobitev omrežij v pametna omrežja, ki omogočajo razpršeno proizvodnjo elektrike in uravnavanje porabe na strani porabnika, ter posodobitev vseh elektromotornih pogonov in zamenjava kotlov, ki so stari 20 let in več.

Dvig prispevka, namenjenega obnovljivim virom, ki naj bi po mnenju nekaterih tudi podražil električno energijo, pa po mnenju predsednika E-foruma ne bo vplival na nove naložbe v obnovljive vire, temveč bo ves namenjen za pokrivanje preteklih obveznosti za proizvodne podpore.

Mačehovski odnos države do sončne energije
Investitorji v sončne elektrarne oz. Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) je prav na svetovni dan varčevanja z energijo najavilo, da bo začelo aktivnosti za skupno tožbo proti Vladi Republike Slovenije. Vlada, ki trenutno opravlja le še tekoče posle, je z uredbo konec novembra tako rekoč čez noč znižala podporo fotovoltaičnim elektrarnam. Uredba pa je začela veljati z začetkom decembra.

Podpredsednik ZSFI Robert Otorepec je povedal, da je bila uredba pripravljena v popolni tajnosti, prav tako bi morala biti javno objavljena mesec dni prej. "Če bo obveljala takšna praksa, potem ne moreš pri nas več nič načrtovati, če se pogoji spreminjajo čez noč," pravi Otorepec. Investitorjem v sončne elektrarne pa je vlada z novo uredbo podporo znižala za tretjino.

Otorepec meni, da se s tem znižanjem podpore ne splača več vlagati v sončne elektrarne. Slovenija pa ima po njegovih besedah trenutno najslabše pogoje za naložbe v sončno energijo, ki bi lahko ustvarila precej novih delovnih mest. Ob tem priznava, da je bila podpora v preteklosti res previsoka. Zdaj so sicer zelo padle cene tehnologiji, toda zaradi majhne državne podpore se nove naložbe kljub temu ne izplačajo.

Po Otorepčevih besedah slovenske fotovoltaične elektrarne na letni ravni proizvedejo dva odstotka vse električne energije. Slovenija pa je sicer kar primerna za sončne elektrarne, saj je kar 20 odstotkov več sonca kot v Nemčiji, kjer so sončne elektrarne precej številčnejše.