Dodal je, da namerava Slovenija Evropsko komisijo o škodi po pozebi in snegu obvestiti skupaj s sosedami. Pojasnil je, da se bo še drevi sešel s kolegom iz Hrvaške, ki jo je zadnja pozeba ravno tako hudo prizadela, in ga povabil k podpisu pobude na ravni EU-ja.

O tej se je sicer že dogovoril z avstrijskim in slovaškim kolegom, povabiti nameravajo tudi Madžarsko, že v kratkem pa bodo Evropsko komisijo o pozebi na območju več prizadetih držav obvestili neposredno na zasedanju kmetijskih ministrov Unije.

Kmetijstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena
Hkrati je ob današnjem sestanku s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Zavoda za gozdove Slovenije, Uprave RS za zaščito in reševanje ter gostitelja, krškega podjetja Evrosad, poudaril, da se kot minister zavzema za kmetijstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena.

To po njegovih besedah pomeni, da je kmetijstvu treba pomagati in da ima to pravico do nekaterih prednosti in ugodnosti, ki omogočajo preživetje slovenskih kmetij. Če bi nanj gledali kot na navadno gospodarsko dejavnost, pa bi pomenilo, da bi se morali pomembnemu delu kmetijstva odpovedati.

Prva resna ocena škode šele junija
Glede ocene škode po zadnji pozebi je dodal, da podatke še zbirajo in da bo prva resna ocena, glede na to, da se nekatere rastlinske vrste lahko še regenerirajo, mogoča šele junija. Zlasti v vinogradništvu in pri koruzi, je dejal.

Čeprav bo ves obseg škode znan šele konec pomladi, pa morajo prve korake za njeno omilitev začeti že zdaj, je nadaljeval minister in med temi navedel prej omenjeni predhodni popis ter pri tem aktivacijo uprave za zaščito in reševanje. Podatke za evropsko misijo morajo sicer pripraviti že v prihodnjih tednih, saj bi bilo, če bi čakali še dva meseca, prepozno, je ocenil.

Glede zavarovanja kmetijskih površin je povedal, da se njegov obseg, potem ko so zavarovalnice začele obračunavati odbitno franšizo, zmanjšuje in da je v državi od leta 2011 v povprečju zavarovanih od 40.000 do 50.000 hektarjev kmetijskih površin. Hkrati je menil, da je zavarovanje kmetijskih površin nujen strošek kmetijske proizvodnje, pri katerem s sofinanciranjem pomaga tudi država.

Židan je še povedal, da je bil današnji sestanek namenjen predvsem seznanitvi z do zdaj znanimi podatki glede poškodb, ki jih je povzročila pozeba, pogovoru o morebitnih smiselnih ukrepih in uskladitvi dejavnosti, ki so potrebne za popis škode.