Uradnih izjav namreč ni bilo. Je pa član pogajalske skupine Janez Kopač pred pogajanji potrdil, da je slovenska stran pripravila nov predlog izhodišč. Ustanovitev skupne družbe za upravljanje plinovoda bo odvisna od tega, kje bo potekala slovenska trasa Južnega toka, a ta še ni določena, poroča TV Slovenija.

Janez Kopač z ministrstva za gospodarstvo je pojasnil, da če bo plinovod potekal tam, kjer še ni obstoječega plinovoda in bo treba na novo graditi, je za to primerno ustanoviti mešano družbo. Tam, kjer Geoplinov plinovod že poteka, pa je smiselno uporabiti ta plinovod, ne pa graditi novega.

Skupno podjetje naj ima vsaka stran v 50-odstotni lasti
Edini domači partner v bodoči mešani družbi bi bil Geoplin, kar pomeni, da je iz igre izpadel konzorcij slovenskih podjetij, ki bi ga med drugim sestavljali Petrol in Comit. Za vlado pa projekt Južni tok ostaja nesprejemljiv, če bi Gazprom vztrajal, da je večinski lastnik skupne družbe.

Djani Brečevič z inštituta za raziskave v energetiki je dejal, da bi slovenski pogajalski skupini svetoval, da pristopki k projektu ter se ustanovi mešano podjetje s 50-odstotnim lastništvom na vsaki strani, saj ruska stran več ne more imeti.

Neznank tako tudi po tokratnem srečanju ostaja precej. Tako ni jasno kdaj, ali če sploh, bo podpisan medvladni sporazum o Južnem toku. Pri tem je treba vedeti, da ruska stran ne bo v nedogled čakala na slovensko odločitev. Ta mora tako priti v kratkem, sicer bo Gazprom odšel drugam, na primer v Avstrijo z njim pa tudi zaslužek od tranzita ruskega plina.

A. M.