Ministra sta se dogovorila, da bosta predlagala ustanovitev skupnega delovnega telesa s Hrvaško, Avstrijo in Italijo, ki bi se ukvarjalo s tem, kako pospešiti železniške prevoze.

Dopoldne sta se najprej srečala na dvostranskem sestanku na Bledu, nato pa nadaljevala s sestankom z vodstvom Slovenskih železnic v Ljubljani. Kot sta povedala po pogovorih na Bledu, sta Slovenija in Srbija prijateljski državi, med katerima ni odprtih oziroma nerešenih vprašanj, je pa mogoče izboljšati sodelovanje na področju železniških prevozov.

Ministra sta sklenila, da bodo preverili, kako bi lahko spet vzpostavili nočni vlak iz Ljubljane skozi Zagreb v Beograd in kako bi lahko na področju železnic poglobili sodelovanje med Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. "Dogovorila sva se, da bomo predlagali ustanovitev nekega skupnega telesa, da bomo ugotovili, kako lahko prevoze po železniških tirih tako za potnike kot za tovor povečamo in predvsem pohitrimo," je povedala Bratušek.

Vesić je pojasnil, da bi meddržavno delovno telo koordiniralo dela pri rekonstrukcijah železniških prog in pripravljalo vozne rede ter izvajalo tudi druge dejavnosti za zagotavljanje hitrejših železniških povezav. Kot je poudaril Vesić, je to pomembno za vse države, saj bi bile povezave boljše, ljudje bi lažje potovali, hitreje bi potekal tudi prevoz tovora.

Železnica naj bo prioriteta

Minister je zadovoljen, da se Slovenija in Srbija strinjata, da je pri razvoju prometa treba dati poudarek železniškemu prometu, ki je bolj ekološki in hitrejši ter ga podpira tudi EU. Poudaril je, da je za Srbijo ključnega pomena, da se poveže z Evropo po koridorjih, ki prečijo Slovenijo.

Vesić je izrazil željo, da bi iz Ljubljane v Beograd lahko z vlakom pripotovali v dveh urah, kar je zdaj nemogoče. Minister je pojasnil, da so v Srbiji zgradili 85 kilometrov hitrih prog, zdaj je v gradnji 108 kilometrov hitre proge proti Madžarski, zgradili pa bodo tudi 228 kilometrov hitrih prog proti jugu.

Bratušek je povedala, da tudi Slovenija veliko vlaga v obnovo železniške infrastrukture; za to bo letos namenjenih več kot 420 milijonov evrov. Kot je poudarila, se prve obnove vsekakor izvajajo prav na evropskih koridorjih. Navedla je gradnjo proge Divača–Koper, ki bo poskrbela za večjo konkurenčnost Luke Koper, tovor pa bo lahko hitreje prispel tudi do Srbije.

160 kilometrov na uro

Ministrica je pojasnila, da obnove železnic v Sloveniji tečejo skladno s pravili EU-ja, da lahko potniški vlaki vozijo 160 kilometrov na uro. "To je ta hitrost, o kateri govorimo, ko govorimo o hitrih vlakih," je pojasnila ministrica in dodala, da je tako tudi v drugih evropskih državah.
Medtem se v Srbiji gradijo železniške proge, ki omogočajo vožnjo 200 kilometrov na uro. Vendar, kot je poudarila Bratušek in na to opozorila tudi srbskega kolega, bo hitrost v drugih državah omejena na maksimalno 160 kilometrov na uro.

Vesić je razložil, da bo že na povezavi med Budimpešto in Beogradom, kjer bo od leta 2025 vozil hitri vlak, tako, da bo vlak skozi Srbijo potoval 200 kilometrov na uro, skozi Madžarsko pa 140 kilometrov na uro. "Bo pa vsekakor hitrejši, kot je zdaj, in to potrebujemo," je poudaril.

Kot bolj ključno od same hitrosti vožnje je navedel rešitev, da vlaki ne stojijo na meji, kar je mogoče urejati tako, da so srbski obmejni organi v Budimpešti, madžarski pa v Beogradu ter da hitri vlak vozi neposredno med mestoma. Podobno rešitev pričakuje tudi s Slovenijo. "Vendar bomo to urejali takrat, ko pridemo do tega," je dejal Vesić.