Minister za energetiko kot predstavnik Zelenih Slovenije v prvi Peterletovi vladi in upokojeni profesor na ljubljanski Strojni fakulteti ter Inštitutu Jožef Stefan, Miha Tomšič, je dejal, da sta pri skladiščih najdražja priprava in sama dobava plina, zaradi česar bi bilo po njegovem najbolje narediti skupna skladišča s kakšno sosednjo državo, na primer Madžarsko.

Nekdanja naftna in plinska polja v Prekmurju so namreč le zadnji košček večjih polj na Madžarskem. Nevarnosti za okolje naj bi bile minimalne oziroma enake kot pri samih črpališčih plina. Možnost večjih koncentracij plina in s tem eksplozij omejujejo tudi neprestano goreč plamen in druge varnostne naprave.

Skladišč primanjkuje ravno na Balkanu
Če bi po Tomšičevih besedah EU deloval bolj enotno, bi imeli lahko večja skladišča postavljena na vseh strateških točkah, da bi zadostovala za potrebe vseh držav. Kot pravi, jih je sicer že zdaj veliko, primanjkuje pa jih ravno na Balkanu, kar se je zdaj nazorno pokazalo v pomanjkanju plina. Postavitev na strateških točkah, na vozliščih cevi, je potrebna tudi zato, ker plin teče le v eno smer naenkrat in ga zato ni mogoče tako kot elektriko v trenutku pošiljati v nasprotni smeri; na primer iz Srednje Evrope v Bolgarijo, če to ni že prej predvideno.

O ideji o možnosti skladiščenja v rudniku Senovo, ki se je tudi pojavila, pa je dejal, da je brezpredmetna, saj naj bi šlo za velikost enodnevne porabe, ki bi bila zato kvečjemu uporabna za izravnavo porabe med dnevom in nočjo v termoelektrarni Brestanica.

S plinskimi terminali lahko prihaja nafta iz bolj oddaljenih krajev
O možnosti postavitve plinskega terminala na Jadranu meni, da je to načeloma dobra rešitev, saj prinaša plin, ki ne more priti do nas po ceveh, na primer iz Nigerije. Po svetu že deluje odprt trg z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki ga prevažajo s posebnimi tankerji. Seveda pa se postavlja vprašanje ekološke sprejemljivosti sprejemnih terminalov.

Plin namreč pride v tankerjih utekočinjen pri -163 stopinjah Celzija, nato pa ga je treba upliniti. Za ta postopek se uporablja morska voda, ki se s tem hladi; da se v ceveh ne bi nabirale alge, pa se po navadi pri čiščenju uporablja tudi kemikalije, podobne varekini.

Pri terminalih še vedno tudi vprašanje povečanega prometa s tankerji
Kot sprejemljivejšo alternativo postavitvi v Tržaškem zalivu vidi možnost postavitve terminala na Krku, kjer je voda globlja. Pojavila pa se je tudi ponudba postavitve manjše kombinirane termoelektrarne in terminala pri Ankaranu, kjer bi plin uparjali z vodo v zaprtem krogu, z odpadno toploto iz termoelektrarne. Z zaprtim obtokom odpade tudi potreba po uporabi kemikalij in s tem ogrožanja morskega življa.

Elektrarna pa bi proizvajala še nekaj električne energije. Vprašljiva pa ostaja sprejemljivost take naprave glede na rabo prostora in povečan promet s tankerji. Ni še znana niti gospodarnost projekta ob predvidoma majhna zmogljivost terminala, ki pa bi vseeno zahteval gradnjo novih izvoznih plinovodov čez Slovenijo.

Blaž Kosovel