Gre za ukrep čakanja na delo in skrajšanje delovnega časa. Državni sekretar Igor Feketija sicer pravi, da zakon pripravljajo že dlje časa in da ga mora prej odobriti tudi Evropska komisija, ki mora tudi oceniti, ali je taka pomoč potrebna.

"Gre za zakon, ki bo vzpostavil krizno shemo za skrajšani delovni čas. Delodajalec bo lahko v primeru nepredvidljivih okoliščin, v katerih se ta kriza sproži, napotil delavca na čakanje na delo, hkrati pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom, vsaj polovični delovni čas," pravi Feketija.

V Gospodarski zbornici Slovenije tak ukrep pozdravljajo. "Ta ukrep čakamo že dlje časa. V preteklosti se je pokazal kot pozitiven in bi gotovo lahko bil obliž na situacijo, če bo stvar šla v to smer, kot jo nakazuje Volkswagen," je povedal glavni izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček.

Boxmark namerava do konca leta odpustiti 120 delavcev, novih odpuščanj za zdaj ne načrtujejo. "Mislim, da se premalo zavedamo. Tresenje enega takšnega velikana lahko povzroči velik cunami v celotni Evropi," je napoved Volkswagna, da zaradi vse večjega pritiska azijskih tekmecev razmišlja o zaprtju dveh tovarn v Nemčiji, pospremil izvršni direktor Boxmark Leather Marjan Trobiš.

Idrijska Hidria je prav tako pripravljena. "Volkswagen je pol milijona vozil postopoma izgubil v zadnjem letu, dveh in več. Kar pomeni, da je slovenska avtomobilska industrija pretekli padec tega volumna že skompenzirala. Delujemo na relativno normalnih nivojih, ne glede na to. Seveda pa mora Volkswagen pri sebi zdaj zmanjšati kapacitete, s katerimi še vedno razpolaga, teh vozil pa ni," je pojasnil direktor Hidrie Iztok Seljak.

Volkswagen ima tretjinski delež v evropski avtoindustriji in prav tolikšen delež je tudi slovenskih dobaviteljev temu avtomobilskemu velikanu.