V poročilu Dun & Bradstreet (D & B) ugotavlja, da se je v zadnjem lanskem četrtletju proračunski primanjkljaj znižal, prilivi od davščin pa zvišali. Sloveniji bi z omejevalno politiko tako utegnilo uspeti znižati primanjkljaj pod prag, ki ji je bil predpisan ob vstopu.
To bo še posebej mogoče, če bo parlament sprejel predlog zakona v pripravi, ki bi omejil javni dolg na 45 odstotkov bruto domačega proizvoda.

D & B pa opozarja na previdnost glede slovenskih javnih financ, in sicer navaja dokapitalizacijo NLB-ja, prispevek za reševanje Portugalske in Irske ter dražje državno odplačevanje najetih posojil zaradi višje osnovne obrestne mere Evropske centralne banke.
Zato bo srednjeročno stabilnost slovenskih javnih financ odvisna od tega, ali bo vladi uspelo reformirati pokojninski sistem, so zapisali.

Križaniču se ne mudi spodbuditi podjetništva
Poročilo omenja tudi razmišljanja Gorenja o selitvi proizvodnje v tujino in ugotavlja, da je slovenska konkurenčnost v Evropi razmeroma nizka zaradi visokih administrativnih bremen, oteženega postopka stečaja in razmeroma visokih davščin.
Navaja tudi izjavo finančnega ministra Franca Križaniča iz marca, da ne načrtuje ustvarjanja ugodnejšega okolja z nižjimi davki, ki bi pritegnilo zunanje vlagatelje.