V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP v Sloveniji zmanjšal za 0,8 odstotka (v primerjavi z letom prej pa se je zmanjšal za 4,1 odstotka), v prvem letošnjem pa 6,4 odstotka.

Na statističnem uradu ugotavljajo, da drugo zaporedno zmanjšanje BDP-ja kaže na zelo hitro in izrazito poslabšanje gospodarskih razmer v začetku letošnjega leta. Za prvo četrtletje 2009 je bilo značilno veliko zmanjšanje bruto naložb v osnovna sredstva, ki so se v prvem četrtletju 2009 realno zmanjšale za 23,6 odstotka.

"Dejstvo, da je padec gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju eden izmed največjih v EU-ju, je delno posledica majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, delno pa potrjuje tudi naše ugotovitve, da je slovenska ekonomija zaradi dolgoletnega počasnega izvajanja potrebnih strukturnih prilagoditev relativno slabše pripravljena na krizne razmere," meni Boštjan Vasle, direktor Umarja.

Slovenija je povečala javnofinančni primanjkljaj
Prvo letošnje četrtletje pa ni bilo ugodno niti za javnofinančni primanjkljaj, saj se je ta povečal na šest odstotkov BDP-ja in znaša 498 milijonov evrov, medtem ko je v zadnjem lanskem četrtletju znašal 116 milijonov evrov oziroma 1,3 odstotka BDP-ja. Skupni prihodki so se nominalno povečali za 0,6 odstotka, skupni izdatki pa za 10 odstotkov. To je za trenutne gospodarske razmere zelo velika poraba, meni Andrej Flajs s statističnega urada. Dodal je, da je presenetljivo, da je primanjkljaj po denarnem toku prvič večji od primanjkljaja po obračunskem toku, za približno 100 milijonov evrov. Povečal se je tudi delež skupnih izdatkov države, z lanskih 42,1 odstotka BPD-ja na 49,4 odstotka BDP-ja.

Nižja izvoz in uvoz
Tudi izvoz in uvoz sta se v začetku letošnjega leta zelo izrazito zmanjšala; izvoz je bil za 21,1 odstotka manjši kot pred letom, uvoz pa za 22,7 odstotka. Saldo menjave s tujino je na gospodarsko rast vplival pozitivno, v višini 1,6 odstotne točke, so zapisali na Sursu.

Končno poraba je imela majhno rast, za to pa je zaslužna predvsem poraba države, ki je bila za 3,8 odstotka višja kot v prvem četrtletju lanskega leta, kar je prevsem posledica 5,5-odstotnega zvišanja izdatkov za individualno porabo, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Končna poraba gospodinjstev je ugotovilo 0,1-odstotno rast, nizka rast pa je posledica nadaljnjega umirjanja oziroma negativne rasti porabe pri vseh oblikah proizvodov, zlasti pri trajnem blagu.

Dodana vrednost se je zelo zmanjšala v predelovalnih dejavnostih (-20,5 odstotka), gradbeništvu (- 13,2 odstotka), trgovini (-11,3 odstotka), v skupini nepremičnine in najem poslovnih storitev (-8,9 odstotka). Pozitivno dodano vrednost pa so ugotovili v finančnem posredništvu (8,7 odstotka), zdravstvu in socialnem skrbstvu (4,3 odstotka). V primerjavi z letom prej se je za 0,5 odstotka povečala skupina zaposlenost, ki zdaj znaša 979.900 oseb.

"Ob pripravi pomladanske napovedi, ko smo za letošnje leto napovedali 4-odstotni padec gospodarske aktivnosti, smo predpostavili tudi, da bo ta največji prav v prvi polovici leta. Močno znižanje BDP-ja v letošnjem prvem trimesečju je tako skladno z našimi predpostavkami, zato ocenjujemo, da naša napoved odraža dogajanje v slovenski ekonomiji," je še dejal Vasle.

A. M.