Slovenija se je slabše odrezala pri obsegu države, zaščiti lastninskih pravic in svobodi mednarodne trgovine, medtem ko je rahel napredek dosegla pri trdnosti denarne politike in uravnavanju poslovanja podjetij in trga dela.

Poročilo Fraserjevega inštituta, ki upošteva 42 dejavnikov s področja možnosti osebne izbire, svobodne menjave in konkurence ter zaščite zasebne lastnine, je na vrh lestvice uvrstilo Hongkong, Singapur in Novo Zelandijo, na dno pa Mjanmar in Zimbabve.

Slovenija iz leta v leto ohranja svojo raven ekonomske svobode, medtem ko druge države napredujejo. Skrb zbujajo predvsem državno lastništvo podjetij, visoki davki in državna poraba, iz področja regulacije pa zelo rigidni pogoji zaposlovanja in odpuščanja, omejevanje cen in administrativno omejevanje gospodarstva. Ravno omenjena področja so tista, ki bodo morala biti v prihodnje deležna temeljitih reform, je pojasnil Matjaž Steinbacher iz Društva za svobodno družbo.

Raziskava kaže, da posamezniki, ki živijo v državah z visokimi ravnmi ekonomske svobode, uživajo v večjem bogastvu, imajo več osebne svobode in daljšo življenjsko dobo.