Uvrstila se je na 55. mesto. Medtem ko vzhodna Evropa naglo izboljšuje svojo svetovno konkurenčnost, jo Slovenija izgublja zaradi javnih financ, hitro naraščajočega dolga in poslovne neučinkovitosti, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Raziskava, objavljena danes, sicer v dveh tretjinah temelji na golih statističnih kazalnikih, v tretjini pa na anketi, ki jo izpolnjujejo menedžerji. Ravno ti najslabše med vsemi državami ocenjujejo svoje delo oziroma delo kolegov in razmere v slovenskih podjetjih.

Na zadnja mesta lestvice konkurenčnosti nas postavljata predvsem prevelika odvisnost države od zadolževanja in dojemanje menedžerjev, da so poslovna učinkovitost in vrednote na dnu. Kot poroča Derčar, verjetno ne gre toliko za samokritičnost kot za kritično oceno početja drugih odgovornih in oceno stanja v preveč zadolženih podjetjih.

Menedžerji: Nismo odprti do tujih idej
Menedžerji ne uživajo ugleda. Pravijo, da podjetja ne dajejo prednosti usposabljanju talentov, slovenska kultura ni odprta do tujih idej in izzivov, revizijske in računovodske prakse v podjetjih so porazne, nadzorni sveti ne nadzirajo dela uprav. Takšno priznanje stanja je sicer nujen korak na poti k uvajanju sprememb v poslovanju. A priznanje žalostnih razmer ni od včeraj, traja že nekaj let, sprememb v poslovni učinkovitosti pa ni od nikoder. Še slabše je, saj se delež podjetij v državni lasti povečuje, državno upravljanje pa ni urejeno. Menedžerji opozarjajo tudi na nefleksibilnost in veliko moč sindikatov.

Medtem ko so nadzorniki postavljeni, da skrbijo strogo za interese in izboljšanje poslovanja podjetja, je slovenska praksa, da nadzorniki, postavljeni po volji lastnika, čakajo na njegova navodila in kolobarijo po vodstvenih položajih podjetij, iz katerih je mogoče črpati denarni tok. Poznavalci povedo, da je med nadzorniki še vedno premalo znanja in premalo odgovornosti. Koristno pa je, če so v nadzornih svetih tujci.

Poleg neučinkovitosti korporativnega menedžmenta slovensko konkurenčnost znižuje med drugim slabša tehnološka opremljenost. Slovenci so zelo sposobni in pridni, slišimo, ampak delajo v podjetjih, ki so premalo tehnološko zahtevna, zato trpi dodana vrednost.

Tudi univerzitetno izobraževanje ne ustreza potrebam gospodarstva. Močno pa skrbi še nevarnost zaradi potencialne selitve raziskav in razvoja zunaj države in siceršnje izselitve podjetnih ljudi.

Slovenija ima tudi prednosti
Slovenija pa ima kljub 55. mestu na lestvici 60 držav ključne konkurenčne prednosti, in sicer mednarodna trgovina, usposobljenost delovne sile, cenovna konkurenčnost, še vedno dobra infrastruktura in zdravo okolje ter nizko najvišjo stopnjo davka na dobiček.

Na prvem mestu na lestvici ostajajo ZDA, sledijo jim Švica, Singapur, Hongkong in Švedska. Med desetimi najbolj konkurenčnimi državami so poleg Švice še štiri evropske države. Švedska je na petem, Nemčija na šestem, Danska na devetem, Norveška pa na desetem mestu.

Dragonja: Ugotovitve so točne
Metod Dragonja, ki opravlja tekoče posle ministra za gospodarstvo, ugotovitvam raziskave ne oporeka. So točne in pravilno ugotavljajo, kje smo dobri in kje slabi, je povedal po seji vlade v odhajanju. Javne finance še niso bile ustrezno sanirane, slaba je tudi samopodoba, je našteval.

Za izboljšanje je potreben celovit program, ki mora okolje makroekonomsko stabilizirati, razbremeniti gospodarstvo ter zmanjšati administrativna bremena za poslovanje, je našteval.

Poje: Neučinkovita je vlada
Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za ekonomsko področje Andreja Poje je pojasnila, da je Slovenija "na marsikaterem od opazovanih področij dokaj uspešna, vendar pa se zaradi neučinkovitosti vlade, njenega neustreznega prilagajanja razmeram, slabih razmer v javnih financah, neučinkovitih nadzornih svetov in neverodostojnih menedžerjev uvrščamo zelo slabo".

V ZSSS-ju si zato želijo, da bi vlada v prihodnje delala bolje, učinkoviteje in v večje dobro prebivalcev. Ob tem pričakujejo, da bo nova vlada prekinila slabo prakso pri korporativnem upravljanju. "Zdaj smo priča zelo slabim menedžerskim praksam tako v zasebnih kot javnih podjetjih - v zasebnih zaradi menedžerskih odkupov in izčrpavanj, v javnih pa zaradi stalnega vmešavanja države," je zapisala Pojetova.

Spomnila je, da je k poslabšanju največ prispevalo veliko nazadovanje pri kazalniku javnih financ, kar je posledica velikega zvišanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, med drugim zaradi sanacije bank. "Ne glede na sanacijo pa je zaslediti, da banke ne sledijo potrebam gospodarstva, kar je nesprejemljivo," je opozorila.

OZS: Trg dela je nefleksibilen
To je slab signal za Slovenijo, se strinjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Med ključnimi razlogi za padec konkurenčnosti zlasti malega gospodarstva, ki zaposluje več kot 233.000 ljudi, so med drugim izpostavili težavo nefleksibilnega trga dela, težko dostopnost do bančnih posojil, visoke davke, prispevke in nestimulativno poslovno okolje.

OZS je vladi nedavno predstavil konkretne rešitve za zagon gospodarstva in dvig konkurenčnosti, ki se med drugim nanašajo na razbremenitev stroškov dela, spremembe zakona o delovnih razmerjih, ureditev insolvenčne zakonodaje, prenovo sistema javnega naročanja in spremembo pavšalne obdavčitve. Ob tem žal ugotavljajo, da so že lanske zahteve v 77 odstotkih ostale nerealizirane, so zapisali v sporočilu za javnost.
GZS: Prehitevajo nas po levi in po desni
V gospodarski zbornici (GZS) so izpostavili, da smo le še dve mesti pred Grčijo in da poročilo kaže jasno in primerljivo sliko s konkurenco. Dodali so, da so priporočila IMD-ja skladna z njihovimi pričakovanji.

"Gre zlasti za ukrepe za javno-finančno konsolidacijo, strukturne reforme pokojninskega sistema, trga dela, zdravstva, za ukrepe za hitrejšo razdolžitev podjetij, zmanjšanje transferjev in subvencij in razvojna vlaganja v smeri pametne specializacije, z omejenimi subvencijami na najzgodnejše faze razvoja, s povratnimi finančnimi spodbudami in z ukrepi za skupna, javno zasebna vlaganja," so zapisali.
Ob tem so dodali, da bi uvedba zgornje meje zneska socialnih prispevkov "imela močno opazen pozitiven učinek na stimulacijo dela in zaposlovanje visoko izobraženih, s čimer bi presegli nevarnost selitve razvojno-raziskovalnih kapacitet v cenejše regije". Prav tako po njihovem mnenju poročilo postavlja ogledalo javnemu sektorju ter kje in kako izboljšati učinkovitost.