Skoraj enake zahteve je postavila lani, a vlada se ne odziva, pravijo obrtniki. Neizpolnjenih ostaja 77 odstotkov zahtev. Če bo vlada končno prisluhnila, bo Slovenija zagotovo izšla iz krize, je na ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu dejal predsednik upravnega odbora OZS-ja Branko Meh.

Ključno: Zmanjšanje sivega trga
Na vrh seznama zahtev so postavili zmanjševanje dela na črno in obsega sive ekonomije, ki po različnih podatkih znaša od 23 do 28 odstotkov BDP-ja.

Zopet so v OZS-ju predstavili pobudo Vsak račun šteje, ki predlaga, da bi jemanje in zbiranje računov za storitve in kupljene izdelke prineslo olajšavo pri dohodnini. Zahtevajo tudi zvišanje glob in poostren nadzor nad šušmarji.

Visoki stroški dela
OZS zahteva zmanjšanje obremenitve pri stroških dela zaposlenih. Ti so neprimerljivo višji kot v državah, ki s Slovenijo tekmujejo, zato naša država ne more krepiti svoje konkurenčne sposobnosti.

Skrajšali bi čas nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s 30 delovnih na 20 koledarskih dni. Dopust bi zmanjšali tako v zasebnem kot v javnem sektorju.

Zaščita ranljivih delodajalcev
OZS predlaga ponovno uvedbo posebnega poglavja v zakonodaji, ki bi zaščitil manjše delodajalce, ki spadajo med ranljive.

Plačilna nedisciplina ostaja
Obrtniško združenje od države zahteva izboljšanje sistema javnih naročil, saj da ta precej vpliva na plačilno nedisciplino. Zadnja sprememba zakona o javnem naročanju je še poslabšala položaj podizvajalcev, zato OZS zahteva čimprejšnje ukrepanje.

Že dalj časa OZS trdi, da je prisilna poravnava v praksi orodje za oškodovanje manjših upnikov, zato še naprej zahtevajo korenite spremembe.

Pavšalna obdavčitev na 100.000 evrov
OZS je že v preteklosti zahteval uvedbo pavšalne obdavčitve pri malih poslovnih subjektih, ki bi temeljila na lažjem spremljanju in obračunavanju njihovih davčnih obveznosti. Zdaj predlagajo, naj se samostojnim podjetnikom in podjetjem z vsaj enim zaposlenim v času zaposlitve te osebe prag prihodkov za možnost uveljavljanja pavšalne obdavčitve dvigne s 50.000 na 100.000 evrov, odstotek normiranih odhodkov pa s 70 na 80 odstotkov. Takšen predlog je pred kratkim v DZ vložila opozicija.