Finančni minister Uroš Čufer je po seji vlade povedal, da so obravnavali cel sveženj ukrepov za krpanje luknje po davku za nepremičnine.

V svežnju ukrepov so se tako znašli racionalizacija javnega sektorja, predvsem na področju agencij in skladov, izračun, koliko bo pripomogla pri pridobivanju sredstev na prihodkovni strani gospodarska rast, višje dividende iz podjetij, ki so še v državni lasti, in seveda dvig trošarin za alkohol, tobak in energente. Prav tako bo za do 6 odstotkov dražja vožnja z vlakom, je za Radio Slovenija dejal gospodarski minister Metod Dragonja.

Odprava olajšav, dvig trošarin
Državna sekretarka Mateja Vraničar je glede višjih trošarin povedala, da bodo odpravljene posebne olajšave za mešanje biogoriv s pogonskimi gorivi. Pri energentih se bodo zvišale trošarine za dva odstotka, nekaj več pri dizelskem gorivu, pri alkoholu za deset odstotkov in pri tobaku za pet odstotkov. Medtem ko bodo višje trošarine za tobak začele veljati 1. maja, bodo trošarine za alkohol višje takoj, ko bo začela veljati uredba.

Vlada tako zaradi višjih trošarin pričakuje nekaj več kot dodatnih 50 milijonov prihodkov v proračun oz. na 17 milijonov na račun mešanja goriv, 15 milijonov na račun višjih trošarin za energente, 5,8 milijona na račun trošarin na alkohol in 14 milijonov na račun tobačnih trošarin.

Vraničarjeva je še povedala, da na račun večjih dobičkov v državnih podjetjih pričakujejo dodatne prihodke, tj. 42 milijonov, in od 40 do 50 milijonov pa na račun varčevanja v javnem sektorju.

Če prihodki v proračun ne bodo zadostovali, bodo poleti sprejeli nove ukrepe.

Pivo bo dražje za okoli 3 cente
Trošarine za alkohol se bodo zvišale z 11 na 12,10 evra za pivo, s 120 na 132 evrov za hektoliter vmesnih pijač in s 1200 evrov na 1.320 evrov za hektoliter etilnega alkohola. Po izračunu Financ, bo pollitrska steklenica piva z običajno vsebnostjo alkohola v trgovini dražja za okoli tri odstotke.

Nezadovoljni trgovci
Zaradi napovedi zvišanja trošarin so se sicer že oglasili trgovci, ki opozarjajo, da so že zdaj v težkem položaju, ki jo bo dvig še poslabšal, iz gospodarstva pa je slišati, da bi morala vlada več truda vložiti v resen pristop v varčevanje v javnem sektorju, je še poročala Nataša Mulec.

GZS: Ogrožate že delovna mesta pri izvoznikih
Vlada z ukrepi za krpanje proračunske luknje znova obremenjuje podjetja in s tem ogroža celo delovna mesta pri izvoznikih, so se na višje trošarine odzvali v gospodarski zbornici (GZS). Vlado so zato pozvali, naj takoj preneha s takšnimi potezami.

Višje trošarine na energente bodo vnovič obremenile zlasti izvozno industrijo, veliko podjetij iz jeklarske, papirne, kemijske, gradbene industrije pa je v tuji lasti, kar bo spet izjemno slabo znamenje tujim vlagateljem, utemeljujejo v zbornici.

Ob tem so opozorili, da imajo države EU-ja, ki imajo predpisane višje trošarinske stopnje za energente, vedno tudi učinkovit način vračil trošarin za industrijo, česar v Sloveniji ni. »S trošarinami vedno znova linearno obremenjujemo vse porabnike, kljub pobudam gospodarstva, da bi se stopnje diferencirale za določene skupine porabnikov energentov,« so zapisali. Izpostavili so še, da vlada izpad denarja zaradi propadlega nepremičninskega zakona rešuje tako, da med drugimi obremenjuje energetsko intenzivne družbe, izvoznice, kljub drugačnim zavezam.

Spodbude za gospodarsko rast
Na dnevnem redu vlade je bil tudi sveženj ukrepov za gospodarsko rast in nova delovna mesta, ki jih je predstavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja.

Za Dragonjo je oživitev gospodarske rasti glavna prioriteta ministrstva do konca leta 2015, saj so ukrepe na ministrstvu začeli pripravljati že sredi marca. Med njimi so ukrepi za razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, zagotavljanje ugodnih virov financiranja in spodbujanje vlaganja v razvoj in raziskave ter njihov hitrejši prenos na trg kot tudi izboljšanje poslovnega okolja.