Vlada bo morala po odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi zakon o davku na nepremičnine, najti nadomestilo, je v Odmevih dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vranič, a o konkretnih rešitvah ni želela govoriti.

Predstavniki koalicijskih strank so v Odmevih v en glas zatrjevali, da bodo rešitve našli. Če jih ne bodo, pa smo dolžni davkoplačevalcem priznati, da tega ne zmoremo, je dejal Matjaž Han (SD). Karl Erjavec, ki omenja morebitno zvišanje DDV-ja, je ob tem napovedal, da bo rešitve vlada na izrednem sestanku iskala že v nedeljo.

Koalicija zagotavlja: Ne proračun na sociala ne bosta ogrožena
Vodje koalicijskih poslancev medtem zagotavljajo, da ta razveljavitev ne bo ogrozila izvrševanja proračuna in tudi ne socialne države. Vlada bo pripravila primerne ukrepe in prebrodili bomo tudi to težavo, menijo.

Kot je na skupni novinarski konferenci dejal vodja poslancev PS-ja Jani Möderndorfer, "nihče, še najmanj pa aktualna vlada, ni mogel predvideti, da je leta 2006 sprejet zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ustavno sporen". "Naj povem, da zaradi ustavnih odločb predsedniki vlad ne odstopajo in zato tudi to ne pomeni nobene nezaupnice vladi ali premierki Alenki Bratušek, kot nekateri to tolmačijo," je dodal in spomnil, da tudi takrat, ko je ustavno sodišče razveljavilo določene člene zakona za uravnoteženje javnih financ, ni padla vlada.

Se pa po njegovih besedah zavedajo, da gre za izpad iz proračuna, zato od vlade pričakujejo, da bo v najkrajšem mogočem času pojasnila, kako bo ta del izpada nadomeščen. Več kot jasno pa je, da z odločitvijo ustavnega sodišča ni ogroženo finančno poslovanje države in da je še vedno mogoče izpeljati vse ukrepe tudi do konca leta, je prepričan Möderndorfer.

Erjavec s prstom kaže na ministra Podobnika
Prvak stranke DeSUS Karl Erjavec je v svojem odzivu na odločitev ustavnega sodišča priznal, da nikoli ni podpiral nepremičninskega zakona, saj je vedel, da ne bo zdržal ustavne presoje.

A ker je premierka Alenka Bratušek vezala zaupnico na proračun, ga je DeSUS moral podpreti, je dejal. Meni pa, da vlada ne bo padla in bodo zadevo rešili.

DeSUS bi podprl dvig DDV-ja, pri pokojninah pa ne bo popustil za nobeno ceno, še dodaja Erjavec.

Tudi on pa meni, da ustavno sodišče problematizira zlasti leta 2006 sprejet zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega pa je bil odgovoren takratni minister za okolje in prostor iz kvote SLS-a Janez Podobnik. "Zato se čudim, da zdaj predsednik SLS-a Franc Bogovič pravi, da mora premierka odstopiti in ne vem kaj. Ta projekt je tekel skozi več vlad," je sklenil.

Bogovič: Vlada in koalicija naj razmislita o svojem odstopu
"Vesel sem, da je ustavno sodišče zadnji branik zakonitosti v Sloveniji. Izdalo je odločbo, ki je državljane zaščitilo pred brutalnimi posegi vlade v to področje. S takšno razsodbo je jasno, kaj si ustavno sodišče misli o delu te vlade," pa je novinarjem dejal vodja opozicijskega SLS-a po razsodbi ustavnega sodišča.

"Naslednji koraki so na vladi: naj se zamisli, kaj počne ... to, da jim je v 14 dneh nezaupnico dalo 80 tisoč ljudi, zdaj ji je nezaupnico dal tudi US. Vlada in koalicija naj razmislita o svojem odstopu," je še dodal Franc Bogovič.

Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak meni, da je ustavno sodišče vladi "izreklo popolno nezaupnico". "Predsednica vlade mora premisliti, ali bo šla ponovno po zaupnico (v parlament), ker jo je vezala na proračun. Vemo pa, da je z razveljavitvijo tega zakona proračun ogrožen. Niso poslušali opozicije, ki je ves čas opozarjala, da je zakon luknjast kot kakšno rešeto, in so ga venomer porivali naprej, ne da bi pomislili na posledice," je opozorila Novakova.

SDS: Nujen je rebalans
V SDS-u so od vsega začetka menili, da zakon ni ustaven, zato so prvi dali pobudo za presojo ustavnosti tega zakona, razlaga poslanec SDS-a Andrej Šircelj in dodaja, da mora zdaj vlada upoštevati odločbo in ravnati v skladu z njo. Kje bo vlada našla manjkajoče milijone, smo vprašali Širclja, ki je odgovoril, da ima vlada možnost najti manjkajoče milijone s prodajo premoženja in z boljšim poslovanjem.

Šircelj je spomnil, da je vlada finančne učinke tega zakona ocenila na 400 milijonov, in ugotovil, da je že v prvih dveh mesecih vlada porabila dodatnih 500 milijonov. "Vlada bo morala priti z rebalansom in se vprašati, ali vodi načrtno ekonomsko in finančno politiko, da ne bi država prišla v popoln finančni kolaps."

Kerševan: Odločitev, ki je rešila čast državi
Ustavni strokovnjak Erik Kerševan meni, da po sporočilu ustavnega sodišča ne vlada ne DZ brez tehtnega premisleka in previdnih korakov pri pripravi davka na nepremičnine ne bosta hitela. "Hitenje je povzročilo marsikaj, na koncu neustavnost. To pa ne more biti izgovor, vlada se ne more opravičevati: sprejeli smo neustavni zakon, ker se nam je mudilo," je dejal Kerševan in dodal, da je današnja odločitev "rešila čast državi".

Zakona o davku na nepremičnine ni več, pobrane bodo tiste dajatve, ki so veljale do uveljavitve tega zakona, je posledice razveljavitve zakona o davku na nepremičnine strnil Kerševan. "Mogoče je, da bo zakon o davku na nepremičnine sprejet še kdaj, v drugačni obliki tudi uveden, vendar ob spoštovanju ustave in te usmeritev iz odločbe: upoštevati bo treba načelo zakonitosti, v zakonu morajo biti razvidni bremena, pošten postopek in ustrezni vpliv občin na višino dajatve ter prihodke iz te dajatve," je v prvem odzivu dejal Kerševan.

"Vlada bo zdaj verjetno uvedla kak krizni davek"
Po besedah Roberta Smrdelja, predsednika Združenja slovenskih občin, so v združenju pričakovali, da bo zakon deloma ali pa v celoti razveljavljen, saj je bilo v njem preveč ustavno nesprejemljivih stvari. Kar se tiče vlade, predvideva, da bo ta verjetno uvedla kak krizni davek, izpad prihodkov pa po njegovih besedah ne bo tako velik, kot je prikazovala vlada.
Ta je namreč v svojih projekcijah upoštevala tudi davek, pobran od državnih in občinskih nepremičnin, kar pa je le pretakanje iz enega žepa v drugega. Na vprašanje, ali ne bo izpad prihodka vseeno prizadel občin, je Smrdelj odvrnil, da imajo občine iz nadomestila več prihodkov.
"V prehodnem obdobju bi sicer dobile isto, ampak bi od tega morale plačati davek na lastne nepremičnine," je pojasnil. Glede presoje sodišča, da so modeli ocenjevanja neustrezni, pa je dejal, da navaden državljan po teh modelih davka ne more izračunati in potrebuje strokovnjaka. Pa še ta tega ne ve natančno, je dodal. Izračun davka mora biti pregleden, podjetja in posamezniki pa morajo vedeti, na kakšni podlagi se davek obračuna, je sklenil.

Obrtniki zopet verjamejo v pravno državo
Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je vesel, ker "od danes zopet obrtniki in podjetniki verjamemo v pravno državo in v to, da se bomo lahko razvijali". "Vseskozi smo dopovedovali vladi, da je stopnja 0,75 pogubna za gospodarstvo," je spomnil.

OZS je prvi opozoril na škodljive posledice nepremičninskega davka, saj so njihovi informativni izračuni pokazali na katastrofalne posledice za večino obrtnikov in malih podjetnikov. OZS je bila skupaj z SLS-om tudi prvopodpisnik peticije proti davku na nepremičnine, ki jo je podpisalo več kot 80 tisoč državljank in državljanov Republike Slovenije.

GZS za pravičnejšo obdavčitev
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se po odločitvi US-ja zavzeli za čim hitrejše sprejetje novega zakona o davku na nepremičnine, vendar s pravičnejšo obdavčitvijo realno ovrednotenih nepremičnin. Obenem so izrazili zaskrbljenost zaradi negativnih odzivov tujih finančnih trgov, "ki bodo nedvomno sledili".

Od vlade, "ki mora zapolniti finančno in psihološko luknjo", zato pričakujejo, da kar se da hitro oblikuje nove rešitve za nujno, a pravičnejšo obdavčitev nepremičnin. Nujni so pametni posegi tako v zakon o davku na nepremičnine kot v zakon o množičnem vrednotenju, ki bodo odpravili anomalije sedanjega sistema nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in napake pri množičnem vrednotenju. Zaradi teh bi bila med drugim sektorja turizma in energetike enormno obdavčena, so opozorili na zbornici.

Javni sektor ni pripravljen plačati "šlamastike" z nepremičninskim davkom
Sindikalist Branimir Štrukelj pravi, da javni uslužbenci ne bodo privolili v možnost, da bi alternativne rešitve za izpad proračunskih sredstev po razveljavitvi zakona o nepremičninskem davku iskali v odpuščanju ali zniževanju plač v javnem sektorju. "Nikakor nismo pripravljeni plačati te šlamastike, ki se je zgodila vladi," je dejal.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja po današnji odločitvi ustavnega sodišča o zakonu o nepremičninskem davku dodaja, da bi bilo "na robu absurda", da bi zdaj, ko tega davka ni, metali na cesto vzgojitelje, učitelje, medicinske sestre, policiste in vojake in da bo treba najti neki drug pristop.

"Če pa je kljub temu to osnovna ideja, ki se kaže navsezadnje skozi pritiske, ki jih zdaj čutimo v pogajanjih za socialni sporazum, potem se ne more zgoditi kaj drugega kot konflikt," je napovedal. Trdno so namreč prepričani, da je javni sektor za izhod iz krize prispeval že veliko in da ni več nobenega prostora za zmanjševanje plač.