Ugotovitve agrarnega ekonomista Aleša Kuharja kažejo, da imajo slovenski trgovci pri prehrambnih izdelkih kar za 30 odstotkov večje marže, kot je povprečje v Evropski uniji, kar nas med sedemindvajseterico držav postavlja na prvo mesto.

Možnost ukrepanja je v krepitvi instituta varuha konkurence, je ena izmed ugotovitev ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, ki je pod drobnogled vzel verigo oskrbe z živili na slovenskem trgu, delne rezultate programa pa so predstavili v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. "Če se bo konkurenčnost okrepila, bo položaj dobaviteljev v trgovini glede na uvoženo blago boljši," ocenjuje Kuhar in v povezavi s tem dodaja, da je težava padanja samooskrbe ravno v tem, da je domači dobavitelj manj konkurenčen kot uvozni.

Slovenski trg obvladujejo štiri podjetja
Aljoša Feldin z ljubljanske ekonomske fakultete je pregledal strukturne spremembe v trgovini na drobno in ugotovil, da se je število trgovin na drobno, ki pretežno prodajajo živila, v zadnjih desetih letih zmanjšalo, od 2010 dalje pa slovenski trg obvladujejo štiri podjetja, pri čemer "diskontarji močno povečujejo tempo". Med zadnje spadata Hofer in Lidl, ki sta bila v letu 2010 po Feldinovih besedah tudi bistveno produktivnejša kot denimo Mercator.

Tina Volk s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila cenovne smernice v agroživilski verigi, rezultati analize cen v verigah pa kažejo, da se spremembe cen kmetijskih proizvodov bolj ali manj neposredno prenašajo na naslednje člene verige. Volkova je ugotovila tudi, da je odziv drobnoprodajnih cen na rast kmetijskih cen večinoma hitrejši od odziva na njihovo zniževanje.

Anomalije v odnosu trgovcev do dobaviteljev
Kuhar je v raziskavi preverjal tudi poslovne prakse pri določanju cen in pri tem med drugim ugotovil številne anomalije v odnosu trgovcev do dobaviteljev, predvsem na področju popustov in pogodb. Povedal je tudi, da so odnosi v verigi zaznamovani z znaki premoči odjemalca, v natančnem pogledu konkurenčnega prava pa so ugotovljeni pojavi po Kuharjevih besedah "siva cona", ki v pravu EU-ja niso eksplicitno prepovedani.

Grob konec bi po njegovih besedah bil, da je v tem trenutku težje dvigovati cene po verigi, kot je to bilo kadar koli prej. To pa ne pomeni, da podražitve v tem trenutku ne bi bile nujne za eksistenco podjetij in kmetov v tej verigi, pravi Kuhar, ki razmere vidi kot zaostrene.

O napovedanih jesenskih podražitvah hrane je za TV Dnevnik poročal tudi Bojan Peček, njegovo reportažo pa si lahko ogledate v priloženem videoposnetku na desni strani!