V prvi polovici letošnjega leta so bile cene višje za 2,9 odstotka, v istem obdobju lani pa je bilo povišanje cen 2,1-odstotno. Na rast cen so vplivale za 0,9 odstotka višje cene storitev in 0,1-odstotno povišanje cen blaga.

Pozitivna junijska rast cen je vplivala tudi na dvig letne ravni cen, ki se je zvišala četrtič zapored, in znaša 3,6 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa je ostala na ravni preteklih šestih mesecev, torej pri 2,5 odstotka.

Najbolj so se podražile počitnice, najbolj se je pocenilo sadje
Najbolj so se povišale cene počitnic v paketu (7,1 odstotka), mesa, rib, mleka, mlečnih izdelkov in jajc, kruha in drugih izdelkov iz žit ter finančnih storitev (nekaj več kot en odstotek). Najbolj so se pocenili avdio-, video-, foto- in računalniška oprema (1,5 odstotka) ter sadje (10,3 odstotka) in zelenjava (2,4 odstotka).

Temeljna obrestna mera se je v juliju 2007 zvišala na 0,3 odstotka, letni TOM pa se je zvišal na 3,59 odstotka. Junija je TOM ostal na 0,2 odstotka, na letni ravni pa se je zvišal na 2,46 odstotka.

Prvič nefinančni sektorski računi
Statistični urad je prvič objavil tudi letne nefinančne sektorske račune, ki ugotavljajo, da je varčevanje gospodinjstev v obdobju 2000-2005 preseglo naložbe, kar je omogočilo financiranje rezidenčnih sektorjev in tujine, predvsem prek finančnih družb.

Če stopnjo varčevanja v Sloveniji primerjamo s povprečjem sedemindvajseterice, vidimo, da je bila ta v celotnem obdobju 2000-2005 krepko nad povprečjem EU-27. Tudi v primerjavi z evrskim območjem je bila Slovenija do leta 2002 nad njegovim povprečjem, leta 2003 je bila stopnja varčevanja v Sloveniji za 1,1 odstotne točke nižja, leta 2004 in 2005 pa skoraj enaka povprečju evrskega območja, še ugotavlja statistični urad.

Slovensko gospodarstvo se pregreva
Podatki o inflaciji kažejo, da ne gre zgolj za sezonske vplive, ampak za smernice s štirimi vzroki, je dejal ekonomist Bogomir Kovač. To so notranje pregrevanje gospodarstva, inflacijski pritisk zaradi prevzem evra, visoke cene energentov in surovin ter pasivnost vlade. Finančni minister Andrej Bajuk je na tiskovni konferenci priznal, da je rast inflacije nepričakovana in da bo letno inflacijsko napoved morda treba popraviti.