Napovedi za prihodnje so slabe. Samo za naložbe v prometno infrastrukturo bo v državnem proračunu za 2016 skoraj 300 milijonov evrov manj denarja, infrastrukturnih projektov, ki smo jih pospešeno gradili zadnji dve leti z evropskim denarjem (regijski centri za odpadke, čistilne naprave, vodovodi), pa v novi finančni perspektivi Evropske unije ne bo. Gradbinci ne verjamejo, da bosta k oživitvi panoge prispevala dva največja projekta - drugi tir Koper-Divača in tretja razvojna os, saj smo, kot pravi Blaž Miklavčič, predsednik uprave GH Holdinga, od njiju bolj oddaljeni kot pred petimi leti. Gradbinci so sicer zelo kritični do nepoštene prakse, ki jo omogoča sistem javnega naročanja. Naročniki praviloma izberejo najcenejšega ponudnika, posle tako z dampinškimi cenami prevzemajo majhni izvajalci brez resnih referenc in izkušenj, vprašljive kakovosti, z enim ali dvema zaposlenima. Po oceni Blaža Miklavčiča so dampinške cene posledica kanibalizma v gradbeništvu, do katerega prihaja zato, ker je premalo naročil in posla, in ta kanibalizem se bo dogajal tudi v prihodnje, je črnogled prvi mož GH Holdinga.

Z dvema zaposlenima do 7 milijonov evrov prihodka in 100.000 evrov dobička
Na slovenskem trgu je kar 80 mikrogradbenih podjetij, ki ustvarijo več kot milijon evrov prihodkov in imajo do pet zaposlenih. Med prvimi desetimi po prihodkih je tudi MarkoMark Nival, čeprav ima le dva zaposlena, je lani ustvaril 7,3 milijona evrov prihodkov in skoraj 100 tisoč evrov čistega dobička. Spisek dejavnosti podjetja iz Vidma pri Ptuju je impresiven, saj je registrirano za več kot 60 različnih del in storitev. Kot pravi lastnik in direktor Peter Marko, večino gradbenih poslov dobijo z javnimi naročili, ker so najcenejši, saj je za naročnika to edino merilo pri izboru ponudnika.

Podjetje ima tudi več hčerinskih družb, med njimi Nival Invest, ki je z enim zaposlenim predlani ustvaril 3,5 milijona evrov prihodkov, lani pa še en milijon evrov več. Izjemno iznajdljivo je tudi podjetje Gradbeni finalist Zvezda. Ko se znajde v težavah, lastnik podjetje zapre in ustanovi novega, pravi zanesljiv vir. Kljub temu uspešno konkurira na razpisih za javni denar, tako je predlani dobil tri milijone evrov vreden posel pri NKBM-ju.

Zbornica za gradbeništvo vidi rešitev v bolj reguliranem gradbenem trgu, špekulantom pa bi prepovedali konkurirati za večmilijonske projekte. In kaj si lahko gradbinci obetajo od novega zakona o javnem naročanju, ki je v parlamentarni proceduri? Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja bodo močno poostrili pogoje za inženiring družbe z malo zaposlenimi, morali bodo imeti lastne reference, znanje, izkušnje, ne pa se zgolj povezati s podizvajalci.

Več v oddaji Točka preloma na 3. programu TV Slovenija ob 20.30. Voditeljica Janja Koren se bo pogovarjala z gostoma - Mirkom Požarjem iz Zbornice za gradbeništvo in Andrejem Ržišnikom, direktorjem inženirskega podjetja Protim.