Tako so si bili enotni sogovorniki na okrogli mizi o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama v Tuhelju. Z udeleženci sta se srečala tudi predsednika Danilo Türk in Ivo Josipović.
Hrvaški predsednik Josipović je ob koncu okrogle mize izpostavil pomembnost sodelovanja med regijami sosednjih držav, pri tem pa kot najboljši primer izpostavil prav sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. "Investicije, skupni projekti in nastopi na tretjih trgih, sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in turističnem področju so temelj vsesplošnih dobrih odnosov med državama," je dejal Josipović in spomnil, da se bo takšno partnersko sodelovanje lahko nadaljevalo tudi, ko bo Hrvaška postala del Evropske unije.

Slovenski predsednik Türk je vesel podatkov o povečevanju obsega medsebojne blagovne menjave in pri tem posebej poudaril, da je za vsako državo trgovanje s sosedi nujna prednostna naloga. Zato je po njegovem mnenju treba kljub ostalim gospodarskim ciljem nenehno krepiti in graditi ta temelj gospodarskih odnosov s sosedi.
"Za Slovenijo je Hrvaška izredno pomembna soseda in ekonomski ter politični partner, zato nas mora veseliti vselej, kadar vidimo rast v tem sodelovanju. Na ta način pa si hkrati eni in drugi ustvarjamo podlago, iz katere lahko razvijamo sodelovanje v širšem, evropskem in svetovnem prostoru," je gospodarstvenikom obeh držav dejal Türk.
Premajhni tržišči
Kot je že v prvem delu okrogle mize povedal predsednik Poslovnega kluba slovensko-hrvaških gospodarstvenikov Ignac Rupar, sta tako Slovenija kot Hrvaška premajhni tržišči v tej krizi, da ne bi skupaj skušali poiskati čim več stičnih točk, kje in kako še dodatno razviti sodelovanje podjetij z obeh strani meje. Pri tem pa morata tako ena kot druga stran pozabiti na oholost, je še dodal Rupar.
Po besedah podpredsednice Hrvaške gospodarske zbornice Vesne Trnkop Tanta so gospodarski odnosi dobri, saj je bila lani kljub kriznim razmeram rast medsebojne menjave desetodstotna. Ta rezultat je lahko - in po njenem mnenju tudi bo - v prihodnosti še dosti boljši. Kot je dejala, sta državi imeli lani za dve milijardi evrov medsebojne menjave, vse več pa je tudi vlaganj podjetij v sosednji državi. Izpostavila je predvsem turizem, v katerem so Slovenci med pomembnejšimi gosti.
Več poudarka na celinskem turizmu
Prvi mož Term Olimia, ki ima v lasti tudi Terme Tuhelj, Zdravko Počivavšek je prav tako zadovoljen s pogoji za vlaganje, na kakršne so naleteli v sosednji regiji na drugi strani meje. Ob tem je hrvaško stran opomnil na to, da mora več pozornosti nameniti tudi celinskemu turizmu, saj je zgolj poletna sezona prekratka. Kot je dejal, v Sloveniji kar 40 odstotkov vseh prihodkov od turizma ustvarijo zdravilišča, pri tem pa velik delež gostov predstavljajo prav tujci.

Da se nikomur ni treba bati prihoda tujega kapitala in tujih lastnikov, je menil izvršni direktor družbe Adriatica.net Mislav Veselica in dodal, da se tudi v Kompasu z njihovim prihodom v lastniško strukturo ni nič spremenilo, družba pa je skupaj s hrvaškim Atlasom največji generator turističnega razvoja v regiji in pomemben ambasador hrvaškega turizma, kakor velja tudi v primeru Atlasa za slovenski turizem.