Nobenega dvoma ni, da je projekt drugi tir Divača–Koper strateškega pomena za Slovenijo, zato je njegovo dokončanje v roku nujno, je na novinarski konferenci poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Sonja Šmuc in opozorila, da zamujamo približno že dve desetletji, pri čemer so se nekateri transportni tokovi že preoblikovali.

"Lovimo zadnji vlak, da ostanemo ključna prometna povezava med Luko Koper in srednjo Evropo. Ni v interesu vseh, da Slovenija okrepi svojo geostrateško pozicijo, kar bo drugi tir omogočil," je dodala in obsodila izjavo prvega moža 2TDK-ja Zorka, ki je prejšnji teden ocenil, da slovenska gradbena operativa drugega tira ni sposobna zgraditi sama.

"Če pri enem največjih infrastrukturnih projektov v državi glavni naročnik slovenska podjetja diskvalificira z oznako, da niso sposobna tega podviga, je nekaj narobe, ne samo s panogo, ampak tudi z državo, ki bi skupna sredstva nekako torej raje nakazala tujim podjetjem," je dejala.

Šmučeva je poudarila, da GZS ne poziva k razveljavitvi razpisa za glavna dela na projektu, ki je že v teku, prav tako ne poziva k spremembi osnovnih razpisanih pogojev, saj za to ni časa.

"Ravno tako ne pozivamo k dajanju neupravičene prednosti domačim izvajalcem, pozivamo pa, da imajo ti enake konkurenčne pogoje," je bila jasna.

Gradbena podjetja se ne bojijo tuje konkurence

Tudi član uprave družbe CGP, ki skupaj z Gorenjsko gradbeno družbo in češkim Metroslavom ostaja kandidat za gradnjo drugega tira, Edo Škufca je poudaril, da se slovenski gradbinci tuje konkurence ne bojijo, če so postavljeni na isti imenovalec.

"Ne moremo pa tekmovati s tistimi, ki dobivajo za evropske standarde nedovoljeno državno pomoč, olajšave ali ravnajo s kadri na način, da niso plačani skladno z našimi standardi, minimalno plačo in kolektivno pogodbo. Proti temu bi se morala boriti tudi država, ki ne bi smela podpirati sive ekonomije, nedovoljenih praks in socialnega dumpinga," je poudaril.

"Po težkem desetletju, ki je za nami, se je slovensko gradbeništvo nekako pobralo in solidno ter pogumno stopa naprej, čeprav seveda z manjšim obsegom," je dodal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju Jože Renar. Tudi letošnje leto bo po njegovih mesecih težko; ob koncu leta bi bil lahko padec v panogi 10-odstoten, "kar je skr vzbujajoče".

Renar je prepričan, da bi se morala država bistveno bolj opreti na lastne zmogljivosti, "da dosežemo nadaljnjo rast gradbeništva, ki je v vseh urejenih državah izjemno pomembna panoga, ki veliko zaposluje".

Velik prispevek gradbeništva k slovenskemu BDP-ju

Z njim se je strinjal tudi direktor Združenja za svetovalni inženiring in sekretar strateškega sveta za investicije in gradbeništvo (SSIG) Slovenko Henigman. Slovensko gradbeništvo prispeva od osem do devet odstotkov BDP-ja, "zato nam je zelo pomembno, da največje projekte v državi izvaja domača gradbena operativa". Kot je dodal, to seveda ni vedno mogoče, moramo pa k temu stremeti.

"Konkurenca podjetij z Vzhoda je tako močna, da pri velikih infrastrukturnih projektih, če se oddajajo v kosu, evropska gradbena operativa praktično nima nobenih možnosti. Imamo popolnoma svež primer mostu Pelješac. Sam sem dobil vpogled v določene cene ... s takšnimi cenami nobeno evropsko gradbeno podjetje tega ne moremo izvesti," je bil jasen.

Prav tako je poudaril razliko glede udeležbe slovenskih podjetij pri projektu. "Ko poslušamo, kako so vsi naši vključeni kot partnerji ali kot podizvajalci, se moramo zavedati ogromne razlike – če si partner, dobiš referenco, če si podizvajalec, potem reference ni. In biti podizvajalec za prihodnost praktično ne pomeni nič," je bil jasen.

Henigmana je dopolnil direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli, ki kot vodilni partner z dvema turškima gradbenima podjetjema prav tako ostaja v igri za glavna dela na drugem tiru. "Če inženirji ne bodo mogli obnavljati referenc in pridobivati novih ... že danes imamo občuten upad na fakultetah, kjer je pol manj vpisa kot pred 15 leti. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo za inženirski kader ostale samo drobtine," je opozoril.

Henigman je še poudaril, da ima odsek Divača–Koper osem predorov, slovenska gradbena podjetja pa nimajo referenc za dva, ki sta dolga šest kilometrov. Razpis bi moral biti tako po njegovem mnenju pripravljen drugače. "Če bi bil razpis drugače zastavljen, bi bila slovenska podjetja sposobna pripraviti samostojne ustrezne ponudbe," je potrdil Mugerli.

Šmučeva je tudi pozvala ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da naj bo drugi tir zgrajen v roku, da naj imajo domači gradbinci, projektanti in inženiringi enake možnosti za pridobitev posla in da kot minister prispeva k zaščiti in ponovni krepitvi ugleda, ki ga je gradbeništvo imelo in ga ponovno pridobiva.

Zorko: Enotni pogoji za vse

"Ob predstavitvi v Evropski hiši 2. 9. smo povedali, da bo 2TDK v drugi fazi naredil takšne pogoje, da bodo enotni pogoji za vse, ki vstopajo na slovenski trg," se je za Radio Slovenija odzval direktor 2TDK-ja, kar pomeni, da kdor bo želel graditi drugi tir, bo moral delavce plačevati po slovenski kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti, vsaj polovico materiala bo moral zagotoviti iz Evropske unije, poleg tega se v procesu gradnje ne bo smel sklicevati na epidemijo novega koronavirusa in vse to bo moral izpolniti v finančnem okviru naložbenega programa za drugi tir, ki znaša 1,2 milijarde evrov.