"Fiskalno pravilo bi moralo pri nas veljati že zdavnaj; brez tega pravila očitno nismo sposobni uravnotežiti javnih financ, tako v obdobju debelih kot suhih krav," je pojasnil Šoltes.

V Sloveniji smo fiskalno pravilo že uvedli z uredbo iz leta 2010. Vendar pa ta vladi daje preveliko avtonomijo pri določanju ciljev in hitrosti doseganja ciljev. Lahko jo tudi sama spreminja in s tem prilagaja pravilo tekočim gospodarskim in političnim razmeram. Primerneje bi bilo predlagati umestitev fiskalnega pravila v ustrezen pravni akt, je predlagalo Računsko sodišče, Šoltes pa je dodal, da ni nujno, da je to ustava.

Takšna umestitev pa sama po sebi še ne pomeni dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Pomembno je spremljanje, sankcije in nadzor pri izvajanju pravila. Nadzor bi moral izvajati neodvisen organ še pred potrditvijo proračuna, je prepričan Šoltes.

Preveč optimistično in neusklajeno
Računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotavlja, da je bil postopek priprave proračunov za leti 2011 in 2012 le delno učinkovit: pripravljal se je na podlagi več med seboj neusklajenih pravnih aktov, neustrezna pa je bila tudi razmejitev pristojnosti in odgovornosti za izvedbo posameznih nalog, upoštevane so bile preveč optimistične napovedi, upoštevane so bile tudi nekatere spremembe zakonodaje, ki pozneje niso bile izvedene. Zato načrtovani prihodki niso bili doseženi in primanjkljaj se je še povečal.

Šoltes je še spomnil, da se je Slovenija EU-ju zavezala h konsolidaciji javnih financ, a proračun za leti 2011 in 2012 ne daje trdnih zagotovil, da bodo minimalne zahteve EU-ja izpolnjene. Doseganje javnofinančnih ciljev se Šoltesu zdi vprašljivo.

Računsko sodišče je vladi podalo tudi več priporočil, ki se nanašajo na razmejitev pristojnosti v postopku priprave proračuna, določitev javnofinančnih ciljev ter zagotovitev večje kredibilnosti fiskalnega pravila.