Poslanka PS-ja Maša Kociper meni, da vlada s pozivanjem k zapisu pravila v ustavo skriva dejstvo, da nima drugih, pravih rešitev. Ob tem Kociprova poudarja, da sam zapis fiskalnega pravila v ustavo ne bo rešil javnofinančnih težav Slovenije, ne bo izboljšal bonitetnih ocen in ne bo pocenil kreditov.

V PS-ju po besedah Kociprove zapisu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujejo, ker je Slovenija ratificirala mednarodno pogodbo, ki jo neposredno zavezuje. Poleg tega bi z vpisom pravila v ustavo tako zelo omejili javne finance, da velikih vlaganj v gospodarstvo sploh ne bi bilo več.

Vztrajanje pri zapisu pravila v ustavo je po ocenah Kociprove tudi v posmeh pravni državi, saj je bilo načelo uravnoteženosti izdatkov in prejemkov že zapisano v zakonodaji, pa tega vsakokratna oblast ni spoštovala. Kociprova vlado poziva, naj začne delati in se loti nujno potrebnih reform, med njimi reforme trga dela in pokojninske reforme. Ob tem pa naj z navadno večino sprejme zakon o fiskalnem pravilu, ki bo dal trgom podobno simbolno sporočilo.

Šircelj in Žerjav upata na soglasje politike
Nasprotovanje vpisu fiskalnega pravila v ustavo pa se zdi nerazumljivo poslancu SDS-a Andreju Širclju, saj po njegovem mnenju s tem nihče nič ne izgubi. Po mnenju Širclja pri odločitvi glede fiskalnega pravila ne bi smelo iti za politični prestiž, saj gre "za to, da se omogoči poslovanje države v prihodnje na zdravih temeljih". Obenem pa je Šircelj poudaril, da ima vlada pripravljene tudi ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti.

To je ob predstavitvi črpanja kohezijskih sredstev potrdil tudi minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, ki prav tako upa na politično soglasje glede fiskalnega pravila, saj po njegovem mnenju trenutno ni robustnejšega signala mednarodnim finančnim trgom od poenotenja politike pri tovrstnih vprašanjih.

Pri ukrepih za spodbujanje gospodarske rasti pa je Žerjav izpostavil reformo trga dela, ki je po njegovem mnenju ključna za izboljšanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Poleg reforme trga dela pa v vladi pripravljajo tudi druge rešitve, za katere Žerjav upa, da bodo v celoti uresničene do konca letošnjega leta.

Slaba banka ali slabe banke?
Medtem ko v PS-ju zapisu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujejo, poslanka Alenka Bratušek poudarja, da bodo pri sanaciji bank podprli tisto rešitev, ki bo najboljša za banke in najcenejša za državljane. "Da ugotovimo, katera je to, pa potrebujemo učinke takšne rešitve na banke in na javne finance," je dejala.

V delovni skupini za reševanje slabih terjatev bank, katere članica je bila Bratuškova, so članom predstavili štiri mogoče rešitve za sanacijo bank, in sicer sta se dve rešitvi nanašali na rešitve znotraj bank, ena na jamstveno shemo in ena na neke vrste slabo banko. Člani delovne skupine iz vrst koalicije so se zavzeli za zadnjo rešitev, ki pa ima po ocenah Bratuškove tudi slabe lastnosti. Ena izmed njih je, da bo država slabe terjatve od bank morala kupiti po tržni vrednosti, kar pomeni, da bodo banke morale takoj opraviti slabitve, in lahko se zgodi, tako Bratuškova, da bodo te iste banke takoj potrebovale dokapitalizacijo.

"Ne gre si zatiskati oči, da s slabo banko ne bo intervencije z javnim denarjem," je dejala Bratuškova in dodala, da bo ob tem treba tudi znati pojasniti, ali je takšen ukrep skladen s fiskalnim pravilom. Bratuškova je medtem kot članica delovne skupine za upravljanje državnega premoženja razmeroma zadovoljna z delom skupine. Ta bo v nasprotju s skupinama za fiskalno pravilo in sanacijo bank delo še nadaljevala. Kot je dejala, so imeli člani delovne skupine iste pomisleke in pri zakonu o Slovenskem državnem holdingu je po njeni oceni mogoče najti politično soglasje.

V PS-ju sicer vztrajajo pri tem, da se v razpravo o vsebini zakona o državnem holdingu vključijo vsi udeleženci, torej tudi sindikati in upokojenci, in da se s sprejemanjem zakona ne hiti.