Po šestih mesecev od nastopa vlade Janeza Janše je generalni sekretar in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič dejal, da ministrski ekipi šteje v dobro, da je pripravila dobro oceno položaja države, posegla v stroške javnega sektorja, začela pripravljati reforme za dezregulacijo gospodarstva, zmanjšanje birokracije, hitrejše postopke in lažje poslovanje.

Vlada krči na napačnih področjih
V slabo pa vladi šteje, da je premalo zarezala v javni sektor in se še vedno zadolžuje za tekoče poslovanje ter da je šel precejšen del tega reza na račun gospodarstva. Kot je povedal, so ministrstva gospodarskim subjektom, izbranim na razpisih, začela pošiljati zahteve za znižanje cen za 15 odstotkov. "Preveč krčenja gre na račun razvoja, izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega področja," je dodal.

Hitro je včasih prehitro
Po njegovem mnenju je bila vlada pri uveljavljanju napovedanih reform, denimo davčne, prepočasna, pri nekaterih odločitvah pa prehitra - pri določenih zakonih bi dodatna dva tedna razprave s predstavniki gospodarstva in z znanstvenoraziskovalnimi krogi po njegovih besedah odpravila marsikatero težavo, tudi padanje zakonov na ustavnem sodišču. O drugem svežnju zakonodajnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva Hribar Milič meni, da ukrepi kljub vsemu ne bodo odpravili ključnih trenutnih težav, denimo pomanjkanja finančnih virov in prezapletenosti pravnega okolja.

O spet vse glasnejših govoricah o zvišanju davka na dodano vrednost (DDV) je Hribar Milič dejal, da bi bila to "najboljša rešitev med vsemi slabimi", in dodal: "Še zmeraj mislim, da imamo rezerve pri javni porabi, pri številu zaposlenih in vodenju procesov v javnem sektorju, najemninah ipd. Mislim, da bi morali z varčevanjem prihranili tisto, kar bi recimo prinesli v proračun z višjim DDV-jem."

Upravljanje z državnim premoženjem kot pot na Triglav
Predsednik GZS-ja je komentiral tudi napeto dogajanje okoli vladnega predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in fiskalnega pravila, ki naj bi po dogovoru voditeljev parlamentarnih strank epilog dobilo jeseni - svoj pogled na upravljanje z državnim premoženjem je ponazoril s potjo na Triglav: "Na Triglav gremo lahko iz različnih dolin po zelo različnih poteh. To pomeni, da z državnim premoženjem lahko upravljamo zelo različno, tudi prek AUKN-ja. Menim celo, da je imel AUKN dobre nastavke."

Novi holding po njegovem mnenju čaka enaka težava, kot jo je imela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). "Državno premoženje je zelo veliko in je zelo pomembno za to državo, zato mora biti izrazito profesionalno vodeno," je izpostavil in posvaril pred imenovanjem kadrov po političnih merilih namesto profesionalnih. "Kaj bi torej pričakoval od novega superholdinga? Da bo imel zelo jasen poslovni načrt za letno in srednjeročno obdobje ter jasne in merljive cilje za dobiček, donosnost, vstop tujcev, rast, ohranjanje delovnih mest. Ta merila bi morala biti jasna, vodstvo in celotni sistem upravljanja pa nepolitična. Za začetek bi rekel, da naj bo direktor holdinga izbran na mednarodnem razpisu," je bil odločen.

"Naš javni dolg je višji, kot si upamo priznati"
Odločitev, da se banke sanira prek t. i. slabe banke, je pozdravil, saj je GZS takšno rešitev po njegovih besedah predlagal že leta 2009, in zatrdil, da so se že takrat zavedali težav z "nasedlimi terjatvami", ki bi lahko dušile bančni sistem in onemogočale gospodarski razvoj. "Počasneje kot bomo to reševali, večje bodo tudi težave v prihodnosti. Naš javni dolg je višji, kot si upamo priznati. Če tega ne bomo vzeli nase, bodo banke propadle, to pa pomeni kaotično stanje, ki ga noče nihče izmed nas, niti tisti, ki so zdaj proti slabi banki, nimajo pa nobenih drugih rešitev," je ocenil.

Fiskalno pravilo kot pozitivno znamenje
V zvezi z vnosom fiskalnega pravila v ustavo pa je poudaril, da bi bilo to tako doma kot v tujini pozitivno znamenje, da se zavedamo zakonitosti sodobnega tržnega gospodarstva, da dolgoročno ne moreš porabiti več, kot ustvariš. Nasprotuje pa temu, da bi zaradi fiskalnega pravila nastala politična kriza: "Ni potrebno, da zato pride do ustavne krize ali pa padca vlade. To je neka higiena, neki znak, ki ga lahko posamezna vlada zase sprejme z zakonom, ko pride nova, pa lahko ta prevzame odgovornost, da denimo državo zadolži, kot je zadolžena Grčija," je sklenil.