Janša je po drevišnjem srečanju povedal, da so se predsedniki in vodje poslanskih skupin dogovorili, da po načelu, ki je bilo predlagano tudi za partnerstvo za izhod iz krize, vse parlamentarne stranke do 25. avgusta usklajujejo tri stvari, in sicer izvedbeni ustavni zakon o fiskalnem pravilu, zakon o Slovenskem državnem holdingu, pa tudi zakon o agenciji ali skladu za sanacijo bank.

Oblikovana bo posebna delovna skupina, v katero bodo stranke predlagale svoje strokovnjake. Poleg tega se bodo zadeve usklajevale tudi s socialnimi partnerji.

Nekje sredi septembra naj bi bila nato sklicana najverjetneje izredna seja DZ-ja in ta bo po Janševih besedah trenutek resnice.

"To je verjetno zadnji odlog, ki si ga Slovenija lahko privošči pri reševanju ključnih problemov," je bil jasen Janša. Na vprašanje, kako preložitev odločanja o fiskalnem pravilu in holdingu vpliva na javne finance, pa je odgovoril s pojasnilom, da pri nekaterih instrumentih izgubljamo en mesec. To bo imelo po njegovih besedah svoje finančne posledice, "ki jih bomo lahko delno sanirali, če bodo te rešitve sprejete in ne bodo blokirane, kot se zdaj obeta".

"V tem primeru bo škoda popravljena in se je ta odlog izplačal. Če smo problem samo preložili, pa bo cena dvojna," je posvaril premier.

Kot je nadaljeval, bo Slovenija v tem primeru čez en mesec pred isto težavo, pa še finančne posledice, ki jih bo pridelala v tem času, bo treba poplačati. Za koliko denarja gre zaradi tega odloga, je po njegovih besedah stvar ocene.

"Dejstvo pa je, da je naš mednarodni finančni položaj toliko boljši ali toliko slabši, kolikor večje je zaupanje v Slovenijo, da bo težave, ki jih ima, sama reševala," je dejal Janša.

Sporočilo, da obstaja možnost političnega soglasja tudi za rešitve, pri katerih je potrebna dvotretjinska večina, je po njegovih besedah pozitiven signal, "ki pa traja toliko časa, dokler je to upanje realno". Spomnil je, da so ta signal poslali že na začetku leta, "potem pa so se nekateri premislili in je to imelo negativne posledice".

Po njegovem prepričanju gre namreč za vprašanje kredibilnosti Slovenije in političnega razreda, ki ima "zdaj zadnjo možnost, da dokaže, da smo sposobni sami rešiti te težave".

Virant: Sprejeta je bila modra odločitev
Predsednik Državljanske liste Gregor Virant meni, da so na sestanku sprejeli modro odločitev, da se "ne gre z glavo skozi zid, ampak se glave ohladijo in se na začetku septembra skupaj lotimo teh projektov".

Zdaj imajo po Virantovih besedah štiri projekte, ki so postali skupni projekti vseh parlamentarnih strank, in sicer fiskalno pravilo, referendum, državni holding in inštrument za reševanje slabih bančnih terjatev. "To so zadeve, pri katerih moramo stopiti skupaj, ki so pomembne za vse Slovence, in se zato ne moremo iti nekih prestižnih političnih igric," je opozoril in dodal, da bodo te rešitve sprejete soglasno.

Optimističen pa je, ker je po njegovih besedah danes vsakdo sprejel svoj del odgovornosti. "Opozicija je na neki način dobila svoje, ker so te odločitve preložene, koalicija pa priznala, da se je z nekaterimi stvarmi preveč hitelo. Tako je na drugi strani njihova odgovornost, da do jeseni resno razmislijo, sodelujejo pri besedilih zakonov in na koncu rešitve sprejmemo skupaj," je še dejal Virant.

Lukšič: Vsi smo pritisnili na zavoro
Predsednik SD-ja Igor Lukšič pa je na vprašanje, kdo je danes "pritisnil na zavoro", da je bil dogovor dosežen, odgovoril, da "vsi". Lukšič meni, da je za Slovenijo pomemben dan, po njegovem mnenju pa je tudi videti, da dogovor ni bil sprejet "s figo v žepu".

Lukšič pričakuje tudi, da se bodo udeleženci sestanka obenem držali nenapisanega dogovora, da se umiri trenutne politične napetosti in da se združi vse moči, zato da se državo spravi ven iz krize. Če se bo dogovor uresničil, potem je Slovenija na dobri poti, je prepričan.

Na vprašanje, ali je jeseni mogoče pričakovati podporo SD-ja pri vnosu fiskalnega pravila v ustavo, je ponovil stališče stranke, da pravila za izpolnitev zaveze iz medvladne pogodbe o fiskalnem paktu ni treba vpisati v najvišji pravni akt države.

Vendar pa je po njegovih besedah treba počakati na strokovno stališče, ki ne bo pristransko. Ko bodo dobili to stališče in bo jasno, ali je pravilo nujno vpisati v ustavo ali ne, potem se bodo o tem spet odločali. Če Slovenija nima druge možnosti in bo SD lahko sodeloval pri pripravi izvedbenega zakona, po njegovih besedah obstaja možnost podpore.

Janković: V koaliciji je prevladal razum
Predsednik PS-ja Zoran Janković pa je povedal, da so v stranki pri vnosu fiskalnega pravila v ustavo še vedno pri stališču, da ga ne bodo podprli, dokler ne bo znana razvojna strategija Slovenije. Pri holdingu pa naj bi jim finančni minister Janez Šušteršič povedal, da se jim je s socialnimi partnerjem uspelo dogovoriti o popravkih predloga zakona. Jankovič upa, da bo pri holdingu prevladal razum in da bodo šli popravki v smer, ki omogoča nadzor in zaščito državnega premoženja.

Pri koaliciji je po njegovem mnenju danes prevladal razum, saj glasov za vnos fiskalnega pravila v ustavo ne bi bilo, pri holdingu pa bi se skoraj gotovo zbirali podpisi za referendum. Prevladal je tako tudi predlog, da se v poletnih mesecih ne zganja "političnega cirkusa".

PS je koaliciji tudi predlagal, naj s petkovega dnevnega reda umakne še glasovanje o razrešitvi dveh članov uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, Marka Goloba in Danila Grašiča, saj do sprejetja nove rešitve po njegovih besedah ni smiselno imenovati začasne uprave. Za zdaj odgovora na to pobudo še nima.

Na vprašanje, ali bi bil ob morebitnem padcu vlade pripravljen znova poskusiti z mandatarstvom, pa je odgovoril, da ne ve, zakaj bi moral na to hipotetično vprašanje odgovarjati. "Pustite Janši, naj s svojim znanjem in ekipo vodi vlado," je sklenil.

Preostali vodje strank izjav po sestanku niso dajali.