Na torkovo izjavo premierja Janeza Janše o možnosti zaupnice se je tako odzval predsednik Državljanske liste Gregor Virant. Predsednik vlade v torkovi izjavi v DZ-ju namreč ni izključil možnosti, da bi vezal zaupnico na odločitev o sprejetju fiskalnega pravila, o katerem bo DZ odločal predvidoma v petek. Za zaupnico bi Janša potreboval dvotretjinsko podporo v DZ-ju. Takšna podpora je namreč potrebna za ustavno spremembo, ki pa je za fiskalno pravilo za zdaj ni.
V večini koalicijskih strank so v torek pojasnili, da v zdajšnjih razmerah razumejo izjavo predsednika vlade. V Državljanski listi izjave sicer niso komentirali, se je pa danes odzval predsednik te stranke in predsednik DZ-ja Virant. V izjavi za STA je poudaril, da zdaj ni čas za zaupnice. V torek je sicer že dopustil možnost prestavitve odločanja o fiskalnem pravilu na jesen, in sicer če bi tedaj obstajala vsaj majhna možnost za sprejetje predloga.
V Studiu ob 17 spremljajte sogovornike, ki razpravljajo o fiskalnem pravilu.
V nocojšnjih Odmevih z Igorjem E. Bergantom bosta pestro dogajanje na družbeno-političnem parketu komentirala Miha Kovač in Bernard Nežmah. Ob 22. uri na TV SLO 1 in na rtvslo.si
Na načelni ravni ima fiskalno pravilo zagotovljenih 54 glasov poslancev, torej šest premalo. Premier Janša pa je pred glasovanjem o fiskalnem pravilu za četrtek znova sklical vrh parlamentarnih strank. "Ne gre za usodo vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če tukaj ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli fiskalno pravilo, držali to besedo, in bi ljudje, ki razumejo situacijo, postavili interes države pred lastni interes ali interes stranke, potem ni izhoda tej koaliciji," je v torek dejal Janša.
SD razdeljen
Na sklic vrha parlamentarnih strank se je danes odzval tudi poslanec SD-ja Borut Pahor, ki je tudi sam pozval k ponovnemu premisleku. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, podpira odločitev za posvet in vnovičen poskus dogovora o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, zlasti zaradi nevarnosti, da bi v nasprotnem primeru sledila izjemno škodljiva politična kriza, ki bi vsestransko poslabšala razmere v Sloveniji.
Poleg Pahorja naj bi po do zdaj znanih napovedih vnos fiskalnega pravila podprla še dva poslanca SD-ja, medtem ko stranka tega ne podpira. Glede zaupnice je predsednik stranke Igor Lukšič dejal, da premier nikakor ne more računati na opozicijo pri podpori vlade. Tudi v Pozitivni Sloveniji so v torek zatrdili, da si zaradi Janševe izjave ne bodo premislili in fiskalnega pravila ne bodo podprli.
Zares: Pot reformam odpira šele padec Janševe vlade
Predsednik stranke Zares Pavel Gantar pravi, da je to, da je predsednik vlade Janez Janša "izsilil uvrstitev ustavnih sprememb glede zlatega fiskalnega pravila na izredno sejo, nezaslišano". Kot je dejal, se uvrsti zadeve, kot so spremembe ustave, na dnevni red le, ko je vnaprej zagotovljena in potrjena dvotretjinska večina. Te pa Janša po Gantarjevih besedah nima.
Dejal je tudi, da "šele padec Janševe vlade odpira možnost tehnične oz. reformne vlade". Ta bo po Gantarjevih besedah lahko v širšem konsenzu izvedla nekatere nujne reforme, varčevalne ukrepe in "odprla pot za nove volitve v letu dni ali mogoče v dveh letih". "Napoved naše stranke je, da moramo priti do reforme vlade, če že ne zdaj, pa vsaj jeseni," je dejal.
Fiskalno pravilo, ki je meddržavna pogodba, bo stopilo v veljavo, ko ga bo, predvidoma do začetka 2013 ratificiralo 12 držav z evrom, do zdaj jih je to storilo 5, med prvimi ravno Slovenija. Nemci bodo za ratifikacijo morali počakati na odločitev ustavnega sodišča. Nato, po predvideni uveljavitvi prihodnje leto, bodo imele pogodbenice še eno leto časa za vnos pravila v nacionalne pravne rede. Nekatere evropske države, med njimi Avstrija, Nemčija, Poljska, Italija in Španija, imajo že zdaj v najvišjih pravnih aktih ali zakonih t. i. zlato pravilo, a nikjer še ni stopilo v veljavo. Irci so o tem vprašanju edini glasovali na referendumu. Fiskalno pravilo so podprli, saj v nasprotnem primeru ne bi bili upravičeni do evropskih finančnih pomoči. Če se podobnega, skupaj s še večjim padcem zaupanja in ugleda, boji Slovenija, je razumljivo, da bo fiskalno pravilo vnesla v svoj pravni red. A ji tega ni treba storiti, kot rečeno, še vsaj leto dni od začetka njegove veljavnosti, torej do leta 2014. Pa tudi spreminjanje ustave v ta namen lahko postavimo pod vprašaj. Francija, je napovedal njen predsednik Hollande, svoje ustave ne bo polnila z določili o fiskalni disciplini. Skratka, Evropi se z vnašanjem pravila v ustave ali nacionalne pravne rede ne mudi. Strokovnjaki po Evropi opozarjajo: fiskalno pravilo je lahko učinkovito le, če se uvede postopno in postane del politične kulture vsake države. (vir: Dogodki in odmevi na radiu Slovenija)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje