Čeprav je znižanje porabe manjše, kot je sprva želela, pa se bodo celotni učinki zniževanja javnih izdatkov poznali šele prihodnje leto. Morebitni novi varčevalni ukrepi bodo odvisni od odločitve vlade, kako hitro in za koliko je treba znižati proračunski primanjkljaj.

Vlada je zavrnila proračunski osnutek finančnega ministrstva za prihodnji dve leti in odšla na dopust. Proračunski okvir je bil res nenavaden, saj je povečeval izdatke ob hkratnem znižanju primanjkljaja. Letos je ta 3-odstoten, prihodnje leto naj bi se znižal na 2,5 odstotka. To pa še vedno zahteva omejevanje izdatkov. Zato sta poglavitni vprašanji, kje in kako? Ali znova prek znižanja plač javnim uslužbencem in drugih, zlasti socialnih izdatkov? Torej z nekakšno različico ZUJF-a 2.

Ne gre nujno za znižanje plač, lahko slišimo, temveč lahko podoben finančni učinek dosežemo tudi z racionalnejšo organizacijo delovnih procesov, novimi sistemizacijami delovnih mest, pa tudi z doslednim upoštevanjem prepovedi zaposlovanja in mehkim upokojevanjem.

V pričakovanju novih ukrepov
Zato se za jesen napoveduje nov zakon o trgu dela, ki bo poskušal zaostriti nekatera vprašanja, ki jih ni bilo mogoče ustrezneje rešiti skozi varčevalni zakon. Kdaj bo na vrsti pokojninska reforma, ni povsem jasno, čeprav bi morali prav njo uvrstiti med prednostne naloge. Prvič, ker je varčevalni zakon pokojnine zamrznil samo za letos, v nasprotju s plačami in drugimi socialnimi izdatki. In drugič, ker se obvladovanje pokojninskih izdatkov upošteva pri izračunu strukturnega primanjkljaja. Tistega, ki je zapisan v fiskalnem paktu. Zato še zdaleč ni vseeno, kako bomo fiskalno pravilo prenesli v zakon. Obeta se tudi prenova plačnega sistema javnih uslužbencev. Vse to napeljuje, da bodo spremembe potekale prek področnih zakonov in ne prek intervencijskega.

Seveda pa ima finančno ministrstvo še težjo nalogo od priprave proračunov. To je sanacija bančnega sistema. Če vlada ne najde kupca za delež v banki, se lahko zgodi, da hibridno posojilo NLB-ju postane lastniški delež. V tem primeru bi se povečal javnofinančni primanjkljaj, zaveze o njegovem zniževanju pa bi splavale po vodi. Seveda če se ne bi na to odzvala z vnovičnim znižanjem javne porabe. Skratka, proračunski dokumenti bodo močan preizkus trdnosti vladne koalicije.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi