Koalicija je v pogodbi opredelila 16 prednostnih nalog. Najprej so uresničili zmanjšanje števila ministrstev na 11 in ukinili več ustanov v javni upravi. S tem naj bi se zmanjševalo tudi število javnih uslužbencev, a rezultatov za zdaj še ni. Kljub načelni prepovedi zaposlovanja, omejitvi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb - ki je prizadela predvsem kulturno sfero - ter krčenju študentskega dela se je namreč število zaposlenih zmanjšalo le v organih državne uprave. V celotnem javnem sektorju se je po podatkih Ajpesa število zaposlenih, izračunano na podlagi opravljenih ur, od lanskega decembra do letošnjega maja povečalo za več kot 1.000 na dobrih 161.800.

Zakon je med drugim plače javnih uslužbencev ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij s 1. junijem znižal za osem odstotkov, nižji je regres in tudi nekatere pokojnine. Zaradi odpora sindikatov - predvsem s področja vzgoje in izobraževanja -, upokojencev in drugih družbenih sfer je morala vlada sicer nekoliko popustiti pri nekaterih ukrepih. Posamezni členi končnega besedila so zdaj v presoji na sodiščih, tudi ustavnem.

Tožilstvo prenesli na notranje ministrstvo
Na področju reorganizacije je odmeval prenos tožilstva s pravosodnega ministrstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. Z uresničitvijo te zaveze naj bi povečali učinkovitost sodelovanja tožilstva in policije tudi na področju gospodarskega kriminala. Ena izmed koalicijskih točk je namreč preganjanje te vrste kriminala.

Prvi svežnji, ki naj bi zagnali gospodarstvo
V okviru koalicijskih obljub za zagon gospodarstva je bil izpeljan prvi reformni davčni sveženj za zagon gospodarske rasti. Z novelama zakona o dohodnini in zakona o dohodku pravnih oseb sta se zvišali olajšavi za vlaganja s 30 na 40 odstotkov, za vlaganje v raziskave in razvoj pa na 100 odstotkov. Davek od dohodka pravnih oseb se je znižal z 20 na 18 odstotkov. Vlada je sprejela več ukrepov za zmanjšanje administrativnih bremen in zakonov s področja prostora in okolja, ki med drugim olajšujejo umeščanje objektov v prostor.

O sanaciji bank še ni dokončnega dogovora
Med prednostnimi ukrepi v koalicijski pogodbi je tudi odprava kreditnega krča. Način sanacije bančnih bilanc, predvsem v največji banki, NLB-ju, ki ga bremeni 1,5 milijarde evrov slabih terjatev, bo dorečen v prihodnjih mesecih, predvidoma pa naj bi potekal prek posebne agencije ali sklada. Po številnih zapletih in pod pogojem, da cena projekta ne bo presegla zdaj predvidenih 1,3 milijarde evrov, pa je vlada skladno z napovedjo iz koalicijske pogodbe odobrila poroštvo za 440 milijonov evrov posojila pri EIB-ju za projekt Teš 6.

Holding čaka naj jesen
Strategije upravljanja kapitalskih naložb z načrtom umika države iz gospodarstva, ki ga predvideva koalicijska pogodba, vlada še ni sprejela, saj vladni predlog, da bi agencijo za upravljanje kapitalskih naložb nadomestil holding, ki bi upravljal okoli deset milijard evrov državnega premoženja, čaka na jesen. Nanj je namreč v zadnjih tednih letelo veliko očitkov.

Med prednostne naloge so si postavili tudi sprejem novega socialnega sporazuma, a se je usklajevanje premaknilo na jesen. Dialog s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta je sicer stekel. Koalicijska pogodba je predvidevala tudi sklenitev partnerstva za razvoj z opozicijo, a ga je ta zavrnila.

Očitki zaradi političnega kadrovanja
Opozicija vladi očita politično kadrovanje, čeprav se je ta v koalicijski pogodbi zavezala, da bo kadrovala po sposobnostih in osebnem poštenju ter da bo opoziciji zagotovila možnost sodelovanja in nadzora v vseh nadzornih organih, ki jih oblikuje vlada.

Koalicija je napovedala tudi, da bo nemudoma pristopila k pripravi podrobne opredelitve vsebine mejnega spora s Hrvaško, kot predvideva arbitražni sporazum. Javnost s podrobnostmi priprav na zagovor pred arbitražnim sodiščem ni seznanjena, je pa zunanji minister Karl Erjavec junija v DZ-ju dejal, da je z njimi zadovoljen, in za jesen napovedal obravnavo memoranduma za zagovor.

Napetosti v koaliciji zaradi ideoloških tem
V sami koaliciji pa je bilo napeto zaradi državne proslave in preimenovanja vojašnic. V pogodbi so se namreč stranke zavezale, da ne bodo odpirale ideoloških tem. DeSUS, Državljanska lista in SLS pa so v izključevanju nekaterih praporščakov z državne proslave in napetih besedah na sami slovesnosti videli prav to. O tem so govorili tudi na koalicijskem vrhu, in ker je predsednik vlade Janez Janša zagotovil, da se bodo v prihodnje posvečali le reševanju krize, hujših pretresov ni bilo.