Vprašanje pa je, ali so politične napetosti zadnjih nekaj dni popustile ali pa so se zgolj prestavile do jeseni, ko naj bi se vroč kostanj fiskalnega pravila in državnega premoženja znova znašel v rokah politikov.
Toliko medijskega grmenja, kot smo ga bili deležni v zadnjih dneh, skorajda ne pomnimo. Ugibanje o tem, ali bo predsednik vlade na glasovanje o zapisu zlatega fiskalnega pravila vezal zaupnico o delu vlade, je sprožil kar sam Janez Janša, in seveda je takoj sledilo interpretiranje možnih scenarijev.
V zraku ostaja odgovor na vprašanje, ali je premier s svojimi besedami mislil resno ali je zgolj uporabil enega svojih znanih manevrov zaostrovanja. Ampak neuradni namigi, tudi iz vrst največje vladne stranke, so govorili, da gre tokrat zares, da umikanja in čakanja ni več.
Opozicija je iz te koalicijske zagate potegnila veliko. Odločanje o zlatem fiskalnem pravilu se bo - hkrati z izvedbenim zakonom - prestavilo na jesen, takrat pa bo na vrsto prišlo tudi tisto, kar naj bi bilo jedro celotnega dogajanja, to je odločanje o državnem holdingu. Če gre verjeti kuloarjem, naj bi se za hitro ustanavljanje holdinga in prevzemanje upravljanja 11 milijard evrov premoženja zavzemali samo še v SDS-u.
In še dve sporočili, ki smo ju zaznali včeraj, kaže omeniti. Iz koalicijskih vrst so prišle besede, da takšne vladne koalicije, kot je ta, po morebitnem razpadu ne bi bilo več, in da Janša ne more več pričakovati, da bi koalicija z odlogi, kot je bil včerajšnji, reševala zaplete zaradi morebiti prehitrih in premočnih besed.
In še nekaj neuradnega: besede Karla Erjavca o pogovorih o morebitnih novih koalicijah niso bile povsem brez osnove. Če ne že prej, recimo ob koalicijskih pogajanjih, je Janez Janša včeraj neprijetno jasno ugotovil, koga vse je povabil v koalicijsko posteljo. In ugotovil je najbrž še - z njim pa tudi včeraj zvečer precej nejevoljna SDS - da jekleno vodene koalicije iz mandata 2004-2008 ni več. Grožnja s predčasnimi volitvami, ki bi temeljito prečistile parlamentarno srenjo, očitno ne zaleže. Opozicija, okrepljena s koalicijskimi prebežniki, bi namreč lahko hitro začela mešati štrene s kakšno alternativno posadko, če bi seveda vsi skupaj presegli kronično bolezen slovenske politike, to pa je pošastno pomanjkanje politikov, ki bi jim ljudje ne malo, pač pa sploh še zaupali. In tudi po tej plati je bil včerajšnji dan lekcija, iz katere bi do jeseni morali nauk potegniti vsi.
Tomaž Celestina, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje