Nezaupnica sicer ne pomeni nujno tudi predčasnih volitev, saj ustava in poslovnik dovoljujeta tudi drugačne scenarije.
V skladu s 117. členom slovenske ustave lahko predsednik vlade vprašanje zaupnice veže na določen zakon ali druge odločitve državnega zbora (v tem primeru zakon o fiskalnem pravilu). Če zakon ni izglasovan, velja, da je bila vladi izrečena nezaupnica.
Vendar pa izglasovanje nezaupnice še ne pomeni nujno tudi nove vlade. Kot je za Val 202 pojasnil strokovnjak za ustavno pravo Miro Cerar, lahko predsednik vlade v skladu z ustavo zahteva vnovično glasovanje o zaupnici, ki pa ni več vezano na zakon, v tem primeru fiskalno pravilo. To se šteje za zavrnjeno, vnovič pa se glasuje le o zaupnici vladi. Zato v tem primeru dvotretjinska večina glasov ni potrebna, ampak za zaupnico zadostuje 46 glasov poslancev.
Če drugega glasovanja ne bi bilo in bi vlada padla, pa se začne iskanje morebitnega novega predsednika vlade. Novega kandidata lahko v sedmih dneh po izglasovani nezaupnici predlaga predsednik države ali 10 poslancev državnega zbora. Na voljo imajo tri poskuse potrjevanja novega premierja. Če noben kandidat ni potrjen, predsednik države razpusti parlament in razpiše predčasne parlamentarne volitve.
USTAVA
116. člen
(nezaupnica vladi)
.
Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade. Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače ali če je država v vojnem ali izrednem stanju. Če je bil predsednik vlade izvoljen na temelju četrtega odstavka 111. člena, mu je izrečena nezaupnica, če državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino opredeljenih glasov.
117. člen (zaupnica vladi)
Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejetje zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur.
Pogovori o novi koaliciji že potekajo?
Ali se bo kateri izmed opisanih scenarijev odvrtel, sicer še ni znano. Pozno popoldne se namreč še sestane vrh parlamentarnih strank, pozneje pa tudi izvršni odbor vladajočega SDS-a. Po mnenju Karla Erjavca (DeSUS) bo Janez Janša zaupnico vezal na sprejetje fiskalnega pravila, kar po njegovem mnenju pomeni padec vlade. Erjavec je še dejal, da predčasne volitve zanj niso rešitev, in namignil, da se že pogovarjajo o novi koaliciji, kar je opozicija sicer zanikala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje