"Če se pogovarjamo o tem, kako doseči premirje in mir, bomo zagotovo ves čas v pogovorih, ker je to ne nazadnje tudi želja Evrope, da bo sedela za pogajalsko mizo. In Slovenija je del te Evrope," je glede sodelovanja Slovenije v t. i. koaliciji voljnih držav za zagotavljanje miru v Ukrajini povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

"Če se pogovarjamo o vojaški navzočnosti na tleh Ukrajine pod danimi okoliščinami, kot so zdaj, pa to za Slovenijo ni sprejemljivo," je še poudarila.

Slovenija bo o takšni možnosti razmislila, če bi bile sile napotene z mandatom Združenih narodov, je dodala zunanja ministrica.

Sorodna novica Fajon o novi strategiji: Mir, ki je sprejemljiv za Ukrajino, ostaja prioriteta

Razprava bo potekala tudi glede povečanja izdatkov za obrambo

Druga osrednja tema dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata, ki bo namenjeno predvsem pripravam na junijski vrh Nata v Haagu, je povečevanje proračunskih izdatkov za obrambo.

"Zavedamo se, da bo Slovenija morala narediti več, tudi to, da bomo morali dva odstotka bruto domačega proizvoda doseči v čim krajšem času," je povedala Fajon in poudarila, da razprava o tem v Sloveniji še poteka.

Poudarila je še, da si bo treba v pogajanjih o zvišanju Natovega cilja glede obrambnih izdatkov prizadevati, da to ne bo šlo na račun socialne države.

Ob tem je pozdravila zagotovila novega ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki se zasedanja zunanjih ministrov Nata udeležuje prvič, da ZDA ostajajo zavezane Natu in varnosti evropskih zaveznic.

"Potrebujemo močne države na Balkanu, ki bodo nadaljevale svojo pot proti Evropski uniji"

"Nato moramo krepiti za to, da preprečujemo vojne in zagotavljamo mir. Evroatlantska solidarnost in enotnost sta temeljnega pomena za varnostne izzive sodobnega časa, tudi na Zahodnem Balkanu," je na družbenem omrežju X zapisala ministrica, ki je na zasedanju opozorila prav na napete razmere v regiji.

"Mi potrebujemo močne države na Balkanu, ki bodo nadaljevale svojo pot proti Evropski uniji," je dejala. Ob tem je izrazila zaskrbljenost zaradi političnih napetosti v Bosni in Hercegovini, ki se je znašla v krizi, potem ko je sodišče BiH-a izdalo nalog za privedbo predsednika entitete Republike Srbske Milorada Dodika zaradi suma napada na ustavni red.