Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nagovoru ob odprtju na Brdu pri Kranju poudarila številne izzive preteklega leta. "A smo s prizadevnostjo in vztrajnostjo v njem pustili jasno sled, saj Slovenija na mednarodnem prizorišču pridobiva vse večjo mednarodno prepoznavnost in veljavo," je prepričana.

Slovenija si je po njenem mnenju tudi v Varnostnem svetu ZN-a, v katerem se izteka prvo leto njenega članstva, pridobila velik ugled kot država, ki je čvrst steber v zavezništvu za mir in ki vodi načelno zunanjo politiko brez dvojnih standardov.

Navedla je tudi prizadevanja slovenske diplomacije na področju iskanja miru v svetu. Poudarila je pomen načelnosti in solidarnosti z Ukrajino in menila, da "brez končanja ruske agresije ne bo varne in stabilne Evrope".

Glede vojne na Bližnjem vzhodu zagotavlja, da se slovenska prizadevanja za ustavitev sovražnosti, ki po njenem mnenju kažejo znake genocida, niso končala s priznanjem Palestine kot neodvisne in suverene države.

Skrbi jo, kako se "na pravilih utemeljen mednarodni red spreminja v na moči utemeljeni mednarodni kaos", čeprav ne meni, da smo na pragu svetovne vojne.

Kritična je bila do brezpogojne uporabe veta v VS-u ZN-a in nespoštovanja mednarodnega prava v svetu in ob tem vidi potrebo po reformi Združenih narodov, za kar si bo prizadevala tudi Slovenija.

Spremembe so nujne tudi v EU-ju, čeprav je po njenem prepričanju najpomembnejše mogoče uveljaviti brez sprememb pogodb.

"Evropska unija mora dejansko začeti sodelovati pri reševanju globalnih problemov, ne se zgolj prilagajati nanje. Mora se bolj povezati, biti bolj suverena, bolj drzna in svobodna v svojih idejah in odločitvah. Ne more se več v celoti zanašati na zavezništva, sploh pa ne zgolj na tradicionalna," je dejala.

Nato mora ostati hrbtenica čezatlantskega sodelovanja

Kot jamstvo za kolektivno varnost je Tanja Fajon navedla zvezo Nato. "Ostati mora hrbtenica čezatlantskega sodelovanja in ključni prostor, tudi po sistemu vrednot, v katerem bomo zagotavljali kolektivno in nacionalno varnost," je poudarila.

Glede nekaterih nesoglasij, ki so zaznamovala zunanjo politiko Slovenije v preteklem letu, je obljubila, da bodo na ministrstvu v prihodnje "energijo vlagali v poenoteno zunanjo politiko, ki v Evropi in svetu govori z enim glasom".

Zagotovila je, da bo Slovenija ostala gonilna sila širitvenega procesa EU-ja, za katerega pričakuje, da bo "pospešen, bolj verodostojen, učinkovit in pravičen".

"Vztrajali bomo pri zagovarjanju prehoda na odločanje s kvalificirano večino v fazah širitvenega procesa, kjer je to smotrno, in pri blejski zavezi, da do leta 2030 pomagamo k vključitvi vsaj nekaterih kandidatk," je dejala.

Nova zunanjepolitična strategija Slovenije

Trdo delo v preteklem letu se je obrestovalo, mednarodni ugled Slovenije pa se je še okrepil, je slovenskim diplomatom na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob. Zahvalil se je zunanjemu ministrstvu in diplomatski mreži za trdo delo. Vidno vlogo je po njegovih besedah odigralo predstavništvo pri ZN-u v New Yorku v času, ko se svet spopada s številnimi izzivi.
Golob je v tem pogledu spomnil na menjavo oblasti v ZDA, ki bo imela velik vpliv na geopolitične razmere in trgovinske tokove po svetu. Kot skrb vzbujajoče je označil napovedi o uvedbi carin, vendar ni želel napovedovati, kakšne spremembe bi lahko prinesla nova vlada v Washingtonu pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.

"Na eni strani so obeti veliki, da zna ravno ta zamenjava administracije pripeljati [...] do prekinitve spopadov. Nihče ne skriva teh pričakovanj, o teh govori tudi novi predsednik Trump. Prihodnji trije meseci bodo zagotovo pokazali, koliko je možnosti, da se kaj takega zgodi tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu. Ne želim napovedovati ničesar, pa vendar se zdi, da smo ravno zdaj bližje miru ali pa vsaj ustavitvi spopadov, kot smo bili v preteklih šestih mesecih," je dejal.

"Na drugi strani so precej bolj skrb vzbujajoče napovedi o uvedbi carin, ne bom govoril o nobeni trgovinski vojni, ker je za to zagotovo prezgodaj, ampak napovedi carin tako do Evrope kot tudi do Kitajske, in Evropska unija bo morala redefinirati svoj položaj s tega vidika," je dodal.

V nagovoru se je ob političnem dogajanju posvetil gospodarskim izzivom, ki čakajo Slovenijo, EU in svet. Dejal je, da se porajajo številna vprašanja, ki so v glavnem povzeta v poročilu nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, Bruselj pa mora poiskati številne odgovore. Slovenija se z Draghijevimi priporočili strinja in jih že zasleduje v svoji politiki, je dodal.

"Moramo najti način, kako bomo bistveno povečali sredstva za inovacije, raziskave in razvoj na eni strani, predvsem pa poskrbeli, da bo ta denar prišel do pravih učinkov tudi z vidika konkretnih globalnih produktov, na drugi strani pa najti načine, kako sprostiti znatna finančna sredstva, ki so danes vezana v varčevalnih vlogah evropskega prebivalstva ali pa celo naložbah čez lužo na ameriških borzah," je dejal.

Kapitalska in finančna unija je po premierjevih besedah eden največjih izzivov trenutnega mandata nove Evropske komisije, pri čemer Sloveniji "ne kaže čisto najbolje, zato mora priti do pomembnega zasuka".

Poleg teh izzivov, ki jih sam vidi kot najpomembnejše na dolgi rok, je Golob omenil obrambno in vojaško industrijo ter odnos do žarišč po svetu. "Z evropske perspektive je najbolj izpostavljena Ukrajina, vendar to ni edino žarišče v svetu, do katerega moramo imeti zelo jasna stališča," je dejal.

Premier je omenil tudi novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki bo "v kratkem potrjena tudi na vladi". Dejal je, da bo Slovenija zasledovala strategijo uravnotežene politike, ki predvideva popolno spoštovanje ustanovne listine Združenih narodov in postavljanje mednarodnega prava nad nacionalne interese.

Pohvalil je tudi novo evropsko komisarko za širitev Marto Kos. Menil je, da je "dobesedno rojena za to vlogo" in da bo znala upravičiti zaupanje, saj so v Bruslju "navdušeni nad njeno razgledanostjo, svetovljanskostjo in vrednotami, hkrati pa tudi neizmerno predanostjo temu, kar počne".

"Ponosen sem na to, da bomo skupaj z Evropsko komisijo, predvsem pa z našo komisarko, lahko [...] regijo Zahodnega Balkana, kjer je Slovenija ena gonilnih članic EU-ja v smeri širitve, približali Evropi [...] in s tem prispevali k stabilnosti in miru v tej regiji," je še povedal Golob.