Masten, ki je tudi član strokovne skupine, ki je pripravila končni predlog o vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, za prenos odločanja navaja dva razloga. Dejal je, da je že od aprila letos jasno, da predlog ustrezne podpore nima in ker se od aprila do zdaj to ni spremenilo.

Breme (in odgovornost) je na poslancih
Zlato fiskalno pravilo je trajna vrednota; ni nekaj, kar bi jutri že spreminjali, zato ni razloga, da ga ne bi zapisali v ustavo, je prepričan Masten. Vezava zaupnice na odločanje o omenjenem zakonu po njegovem mnenju pomeni, da se odločitev in s tem "breme popolne izolacije na trgih ter politične krize, prepusti poslancem". Masten je še dodal, da bo Slovenija, če poleg finančne izbruhne še politična kriza, konec leta 100-odstotno zaprosila za pomoč.

Kdo bo odgovarjal?
Da bi bilo bolje, da se o fiskalnem pravilu odloča jeseni, meni tudi ustavni pravnik Miro Cerar, sicer koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji DZ-ja. Gre za materijo, ki jo bo nujno urediti ali na zakonski ali ustavni ravni, je dejal. Cerar je še dodal, da je zapis fiskalnega pravila v ustavo z ustavnopravnega vidika premalo domišljen, med drugim ne daje odgovora na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če v ustavo zapisanega fiskalnega pravila ne bi upoštevali. "Če sankcij ni, je vse skupaj nesmiselno, če pa so, pa je težko ugotavljati odgovornost, tako politično kot pravno," je dejal.

Kdo bo torej odgovarjal, če se v praksi fiskalnega pravila ne bo držalo? Ali bo državni zbor sam sebe postavil pod odgovornost? se sprašuje Cerar, ki se bolj zavzema za ureditev tega vprašanja na zakonski in ne ustavni ravni.

Odločitev bi bilo bolje prestaviti na jesen tudi zato, ker v primeru, da predlog ustavne spremembe pade, takšne ustavne spremembe v tem mandatu ne bo več mogoče izpeljati, je še dodal Cerar in poudaril, da vlade in državnega zbora tudi brez zakona ali ustavne spremembe nič ne ovira pri vodenju takšne diskalne politike, kot jo želi vpeljati.

Vsi pogoji so že zapisani (in podpisani)
Za ekonomista Jožeta Mencingerja pa je vnos fiskalnega pravila v ustavo "popolnoma nesmiseln". Dodal je, da je to "na nek način" v ustavo že zapisano v 149. členu in da bi bilo predlog fiskalnega pravila najbolje umakniti, saj so vsi pogoji, ki jih vsebuje že zapisani v mednarodnih pogodbah, ki jih je Slovenija podpisala.

Padec vlade, bi bil za Mencingerja "morda celo koristna stvar", bolj ga skrbi politična nestabilnost, a "če bomo takšno histerično vlado še dolgo imeli, bo škoda zelo velika".

Tudi če ga sprejmemo, bomo počeli isto?
Ekonomist Rasto Ovin je dejal, da se je, tako kot je to v Sloveniji že v navadi, razprava o fiskalnem pravilu spremenila v orodje za obračunavanje med različnimi opcijami. Kot dejstvo je izpostavil, da Slovenija zamuja z reformami in da bi podpora pravilu pokazala, da koalicija ima, vsaj pri enem koraku, podporo. Vpis fiskalnega pravila v ustavo ne pomeni nikakršnega omejevanja človekovih pravic, a hkrati ne pomeni, da bi se s tem začeli obnašati drugače, je še dejal.