Za sobotno prilogo Večera je nekdanji finančni minister v vladah Janeza Drnovška ter nekdanji evropski in razvojni minister v vladi Boruta Pahorja spregovoril o stanju bank v Evropi.

"Zase moram reči, da sem eden tistih, ki mislijo, da so te razmere bistveno manj slabe, kot se jih zdaj prikazuje," je v pogovoru za sobotno prilogo Večera o kapitalski ustreznosti bank v Evropi dejal ekonomist Mitja Gaspari in dodal, da se jo primerja na dokaj nekorekten način.

Gaspari je dejal, da so banke z modelsko oceno potrebnega kapitala na boljšem kot banke, v katerih se kapital izračunava po standardnem modelu, ki ga uporabljajo v večini slovenskih bank.

"Za slednje so bili namreč kriteriji o višini zahtevanega kapitala višji, ker naj ne bi znale dovolj dobro oceniti vseh svojih tveganj. Če je zdaj predpisana devetodstotna kapitalska ustreznost za vse, se od bank, ki uporabljajo modelsko oceno, pričakuje manj kot od drugih," je dejal Gaspari in dodal, da je pomembno tudi, kako se v bankah oblikujejo rezervacije.

"Najmanj, kar bi morali pričakovati od evropske bančne agencije, ki opravlja stresne teste bank, je, da bi v območju evra poenotila tudi načine, kako se določajo dobra, manj dobra, slaba in nična posojila," je poudaril Gaspari, ki meni, da so zdaj razlike pri načinu ugotavljanja velike.

Glede Nove Ljubljanske banke je Gaspari dejal, da so velike banke v vsaki državi tako ali drugače povezane s politiko. Ob tem je opozoril, da je pri bankah pomembno to, da so njihovi rezultati poslovanja kakovostni, za kar so "odgovorni tisti, ki v banki odločijo, kaj bodo iz denarja naredili".

Bistveno je izboljšanje kreditne aktivnosti
Gaspari meni, da je za spodbudo gospodarstva bistveno, da se spremeni insolvenčna zakonodaja. "Za gospodarstvo je bistveno, da se izboljša kreditna aktivnost. Brez tega lahko sprejemamo neskončne ukrepe za ukinjanje administrativnih ovir, pa se ne bo zgodilo nič, ker je osnovni problem drugje."

Dvig DDV-ja smiseln ob hkratni pokojninski reformi
Z dvigom DDV-ja se Gaspari strinja, če bi z zbranimi dodatnimi davščinami zniževali primanjkljaj. Ob tem opozarja: "Kdor želi zvišati DDV, naj hkrati sprejme pokojninsko reformo. Ta kombinacija bi imela smisel. Dvig DDV-ja za tri odstotne točke ne pomeni več kot okoli 400 milijonov evrov. Sam sicer nisem preračunaval, v časopisih pa berem, da so proračunske težave 'težke' okoli 700 milijonov evrov. Vlada o pokojninski reformi govori sramežljivo, kaj bi torej s takim dvigom DDV-ja pokrila?"

Pokojninska reforma je po mnenju Gasparija pomembna, "ker moramo prihodnje leto doseči 0,7-odstotni javnofinančni presežek po metodologiji ESA. Če bi imeli pokojninsko reformo, bi bil ta kriterij 0,3 odstotka. Pokojninska reforma je torej bistvena, ker bi z njo znižali pritisk na varčevanje." S to reformo tako ne moremo čakati, meni Gaspari.

Fiskalno pravilo koristno, a pomembno je, kako je prelito v zakon
Ekonomist je prepričan, da prisotnost države v zasebnem sektorju ni potrebna. "V strategiji mora zato povedati, kje in pod kakšnimi pogoji se bo v prihodnjih petih letih iz njega umaknila," je dejal Gaspari. Fiskalna pravila so po njegovem mnenju koristna, a opozarja, da bi morala biti najprej na ustrezen način zapisana v dobro pripravljenem zakonu.

"Nisem torej za to, da bi najprej improvizirali v ustavi, potem pa začeli razmišljati, kako bi lahko zapisano prelili v zakon," je dejal Gaspari in dodal, da je "lahko ta velika razprava o fiskalnem pravilu sporna samo, če bi bilo tisto, kar bi zapisali, zapisano tako neumno, da bi si vzeli tiste stopinje prostosti, ki jih vsako gospodarstvo potrebuje." To sicer ne pomeni, da mora imeti Slovenija stalni primanjkljaj, meni Gaspari, a najprej se moramo iz zdajšnje faze približati srednjeročnemu cilju, ki je v povprečju izravnan javnofinančni položaj po metodi evropske statistike.

B. V.