Na francoski levici so vseskozi nasprotovali vpisu fiskalnega pakta ali zlatega pravila v ustavo, ker bi to omejilo suverenost države. Francoski predsednik Francois Hollande je ob nastopu mandata ratifikacijo fiskalnega pakta celo pogojeval s sprejetjem pakta za rast, kar so voditelji Unije pozneje tudi naredili.

Odločitev ustavnega sodišča si Hollandovi zato štejejo za zmago, nazadnje tudi zato, ker je sodišče potrdilo tudi prvi varčevalni sveženj nove vlade, je poročala RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Erika Štular.

Fiskalno pravilo bodo sprejeli s superzakonom
Francoska vlada bo zdaj fiskalni sporazum sprejela s "superzakonom", za katerega bo dovolj že enostavna večina v parlamentu. Sprememba ustave pa bi na drugi strani zahtevala tripetinsko večino v narodni skupščini, vendar pa bi v široki razpravi lahko prišlo do političnih delitev, zaradi katerih bi bila lahko ratifikacija pakta v Franciji pod vprašajem.

Fiskalni pakt, ki so ga članice evroobmočja podpisale marca, od podpisnic zahteva uravnotežene proračune in je namenjen krepitvi javnofinančne discipline. Veljati naj bi začel, ko ga bo ratificiralo 12 od 17 članic območja evra.

Do zdaj ga je potrdilo 11 držav, med njimi sedem z območja evra: poleg Slovenije tudi Portugalska, Danska, Latvija, Romunija, Irska, Grčija, Španija, Litva, Avstrija in Italija. Nemčija naj bi ratifikacijski postopek po odločitvi ustavnega sodišča končala septembra, pakt pa naj bi začel veljati v začetku prihodnjega leta.