Dogovor predstavnikov parlamentarnih strank o odložitvi sprejemanja fiskalnega pravila na jesen je neuspeh, meni Brščič z Inštituta Jožeta Pučnika. Pojasnjuje, da "nekatere stranke ne uvidijo zagatnosti ekonomskega položaja", in opozarja, da je Slovenija izgubila verodostojnost na mednarodnih finančnih trgih.

Po njegovih besedah moramo zato spremeniti način vodenja fiskalne politike. Prvi del te naloge je vlada že opravila s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, zaradi katerega si lahko obetamo razpolovitev proračunskega primanjkljaja, je dejal.

Drugi del naloge pa je, je pojasnil, vpis fiskalnega pravila v ustavo. To sicer po njegovih besedah ne bi bila odrešitev, bi pa pomenilo signal mednarodnim trgom, da Slovenija izvaja radikalen obrat v fiskalni politiki. "Prepričan sem, da bi mednarodni finančni trgi v doglednem času to nagradili," je dejal Brščič. Z odložitvijo tega na jesen se bo po njegovih besedah to zavleklo in tako se lahko že jeseni znajdemo na robu plačilne nesposobnosti.

Tako kot Brščič tudi Matej Avbelj iz Zbora za republiko poudarja, da je fiskalno pravilo treba zapisati v ustavo, saj se je država k temu zavezala, in zavrača možnost, da bi ga vpisali v ustavni zakon. Jeseni pa nas čakata še dve pomembni vprašanji, je napovedal.

Avbelj: Bo ustavno sodišče dovolilo reforme v družbi?
Eno je ustavna presoja varčevalnega zakona, ki ga niso "napadli tisti, ki so prikrajšani, ampak ga napadajo določene privilegirane skupine", je dejal. Ob tem se je vprašal, ali bo ustavno sodišče omogočilo reforme v družbi ali jih bo preprečilo.

Prav tako pa bo jeseni po njegovih besedah odprto vprašanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Avbelj je opozoril, da nekateri Slovenijo vidijo kot tisto, ki postavlja blokado Hrvaški pri vstopu v EU. A je poudaril, da tu ne gre za "nagajanje", temveč da mora Slovenija vztrajati pri spoštovanju zavez, ki jih je dala Hrvaška.

Brščič je komentiral tudi potegovanje nekdanjega premierja Boruta Pahorja za mesto predsednika. Nagrajevati osebo, ki je tako zadolžila Slovenijo, z najvišjim položajem v državi, je po njegovem mnenju neprimerno ali še kaj hujšega. Dodaja pa, da je ta odločitev v rokah državljanov.