Tri delovne skupine, ki jih sestavljajo predstavniki parlamentarnih strank, so začele z delom konec julija. Končale naj bi 25. avgusta, a so, kot kaže, zaradi vse bolj zaostrenih razmer pohitele in predlog rešitev pripravile prej. Politična razhajanja še ostajajo, v prihodnjih dneh pa bodo svoje mnenje o predlaganih rešitvah povedali še socialni partnerji.

Delovna skupina za sanacijo bank za reševanje slabih terjatev predlaga, da bi slabe terjatve bank prenesli na posebno agencijo. A s tem se strinja le vladni del skupine, medtem ko so v SD-ju proti, v PS-ju pa si želijo predvsem natančno analizo učinkov tega predloga na javne finance. Zadnjo besedo bo tako imelo finančno ministrstvo.

Odprte ostajajo tudi stvari pri novem upravljanju z državnim premoženjem, kjer naj bi sicer zbližali nekatera stališča glede predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu. Za opozicijo je najbolj moteč hiter postopek sprejemanja zakona, neenotni so tudi v sami koaliciji. Nedorečeno je tako vprašanje upravljanja z Modro zavarovalnico in dilema glede upravljanja kapitalske naložbe v Zavarovalnici Triglav. Jasno je le, da bo Kad samostojna družba.

O zapisu fiskalnega pravila bo odločala politika
Delovna skupina za fiskalno pravilo se je sestala še z ministrom za finance Janezom Šušteršičem. Večjih vsebinskih zadržkov glede izvedbe fiskalnega pravila po pričakovanju ni bilo, tako da ostaja odprto le še vprašanje, ali naj se ga zapiše v ustavo in izvedbeni zakon ali samo v zakon. O tem pa bodo morali odločati znotraj političnih strank.

Minister za finance Janez Šušteršič je povedal, da so vsebinske dileme glede fiskalnega pravila takšne, da je z nekaj truda še mogoče najti rešitve. »Bilo je nekaj relevantnih vsebinskih vprašanj, a s kakšnim krogom pogovorov bi vsebinsko prišli skupaj," je povedal Šušteršič. V kolikor pa ne bo soglasja za vpis fiskalnega pravila v ustavo, pa bodo po njegovem mnenju razlogi bolj politični in formalni kot pa vsebinski. "Če bi fiskalno pravilo zapisali v navaden zakon, bi lahko kadarkoli to pravilo z drugim zakonom obšli. V evropski pogodbi pa piše, da moramo to pravilo zapisati na trden in trajen način," je še dodal Šušteršič.

Parlamentarne stranke so glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo precej razdeljene. Predstavnik največje vladajoče stranke SDS Branko Grims je povedal, da je le vpis fiskalnega pravila v ustavo dovolj jasen in verodostojen signal vsem v tujini, ki vplivajo na bonitetne ocene Slovenije in na dostop Slovenije do kapitala po razumni ceni.

Predstavnica največje parlamentarne in opozicijske stranke Pozitivne Slovenije Maša Kociper je ponovila, da vztrajajo pri stališču, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben, saj ima Slovenija ratificirano mednarodno pogodbo, ki neposredno zavezuje in ima primat po našem pravu.

Za vpis fiskalnega pravila tako ostaja malo možnosti, saj mu ni naklonjena tudi druga največja opozicijska stranka SD. Njen predsednik Igor Lukšič je že pred časom dejal, da so v stranki po nedavni odločitvi francoskega ustavnega sodišča, da za ratifikacijo fiskalnega pakta, ki uvaja fiskalno pravilo, ni potrebna sprememba ustave, zdaj še bolj utrjeni v prepričanju, da fiskalnega pravila ne zapišemo v ustavo.

Minister Šušteršič je še pojasnil, da morajo ključne odločitve pasti septembra. Pri tem ne gre le za odločitev o fiskalnem pravilu, temveč tudi o upravljanju državnega premoženja, o konceptu reševanja bank in o proračunu, ki mora biti pripravljen skladno z obljubljenim, torej da se primanjkljaj v 2013 zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.

Ministrstvo za finance vladi ni predlagalo novega varčevalnega zakona
Pred dnevi so se pojavile neuradne informacije, da vlada že snuje nov zakon za uravnoteženje javnih financ in da razmišlja o posegih v vse tri omenjene najpomembnejše fiskalne postavke. Zadevo je dodatno razvnel predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je jasno napovedal, da bo stranka v primeru tako radikalnih posegov zapustila koalicijo.

Finančni minister je danes razložil, da njegovo ministrstvo na vlado ni poslalo nikakršnega novega zakona za uravnoteženje javnih financ niti ni vladi predlagalo, naj ga pripravi. Predlagali so le, da vlada razmisli o novih ukrepih na prihodkovni in odhodkovni strani, ki so nujni, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto padel pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).