Finančni ministri evrske skupine so konec marca skupno posojilno zmožnost za države v finančnih težavah povečali s 500 na 800 milijard evrov, vendar utegne biti tudi to premalo. 300 milijard lahko kar odštejemo: 100 milijard je leta 2010 dobila Grčija v prvem paketu pomoči, 200 milijard pa je šlo iz mehanizma EFSF za reševanje Portugalske, Irske in Grčije. Prihodnji sklad ESM ima tako na razpolago 500 milijard evrov. Dovolj, če bi dodatno pomoč potrebovali Portugalska ali Grčija, toda ta sredstva nikakor ne bi zadoščala, če bi se v hudih težavah znašli Španija ali celo Italija.

Donosi španskih obveznic pri 6 %
Po enem izmed izračunov bi Španija, Grčija, Irska in Portugalska do konca leta 2015 za poplačilo starih dolgov in za financiranje novih primanjkljajev potrebovale precej več denarja, kot znaša posojilna zmožnost novega sklada ESM, in sicer 827 milijard evrov, od tega Španija kar 436 milijard. Prav Španija vlagateljem na finančnih trgih zadnje dni povzroča največ skrbi. Donosi španskih desetletnih obveznic so dosegli šest odstotkov, strošek zavarovanja pred neplačilom obveznosti na španski dolg pa je dosegel rekordno vrednost.

Wall Street ta teden izgubil skoraj dva odstotka
Delnice v New Yorku, ki so bile marca v povprečju na skoraj štiriletnem vrhu, so se na tedenski ravni (merjeno z indeksom S & P 500) pocenile za skoraj dva odstotka (največ letos), krivdo za živčni teden pa lahko pripišemo tudi slabši marčevski sliki na ameriškem trgu dela (ustvarjenih je bilo le 120 tisoč delovnih mest neto, kar je občutno manj od napovedi) in nižji kitajski gospodarski rasti. V prvem četrtletju je bila rast BDP-ja 8,1-odstotna, potem ko je bila še v zadnjem lanskem četrtletju 8,9-odstotna.

Prve četrtletne objave spodbudne
Googlove delnice so v petek padle za štiri odstotke, saj se vlagatelji bojijo za prihodnjo rast podjetja. V prvih treh mesecih je sicer Google pozitivno presenetil. Imel je 2,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 61 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Prve objave poslovnih rezultatov ameriških korporacij so bile nasploh spodbudbe. Izmed 500 podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500, jih je 32 že predstavilo bilance prvega četrtletja, pri čemer je 75 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja. V prihodnjem tednu bodo med drugim na vrsti Intel, Coca Cola, Microsoft, General Electric in McDonald's.

Ameriške in nemške obveznice spet varno zatočišče
Na obvezniških trgih je dogajanje spet pestro. Donosi obveznic problematičnih evropskih držav naraščajo, vlagatelji pa varno zatočišče iščejo v nemških in ameriških vladnih obveznicah. Donos desetletne ameriške obveznice je spet pod psihološkima dvema odstotkoma. Septembra so bile vrednosti ameriških obveznic na rekordno visokih vrednostih, njihov donos pa posledično rekordno nizek. Donos desetletne obveznice je takrat znašal le 1,67 odstotka, kar je najmanj v več kot 60 letih.

Pri zlatu vedno manj "bikov"
Zlato je pretekli teden pridobilo skoraj odstotek, kar je največja tedenska rast po koncu februarja. Vseeno so analitiki zelo previdni. Vsaj do avgusta večjih fizičnih nakupov zlata ne gre pričakovati, saj v deželah, kjer pokupijo največ zlata, trenutno ni sezone. 300-dnevno drseče povprečje je trenutno pri 1.624 dolarjih. Če bi cena padla pod to raven, bi hitro lahko preizkusili letošnje dno pri 1.550 dolarjih. V Reutersovi anketi je le eden izmed 33 analitikov ciljno vrednost zlata postavil nad 2.000 dolarjev. Januarja je to storilo pet analitikov.

Nafta se je pocenila
Cene nafte vrste brent z dobavo v maju so od ponedeljka do petka izgubile 1,3 odstotka, potem ko so sredi tedna pogledale pod 120 dolarjev, precej manjše izgube pa je utrpela ameriška lahka nafta, ki je skupaj zdrsnila za manj kot pol dolarja, na 102,83 dolarja. Špekulanti so v tednu do 10. aprila dolge pozicije na lahko nafto znižali na najnižjo letošnjo raven. Podatek, da je bila kitajska gospodarska rast v prvem četrtletju le 8,1-odstotna, seveda ni v prid cenam nafte, na ponudbeni strani pa so še naprej v ospredju napetosti med Iranom in Zahodom ter nižja proizvodnja nafte brent v Severnem morju.

Letos najboljši teden na Ljubljanski borzi
Ljubljanska borza, kjer je dolgo vladalo mrtvilo, se počasi le prebuja. Promet se povečuje, tečaji rastejo. Indeks SBI TOP je v zadnjem tednu pridobil 3,79 odstotka, kar je največ letos. Gorenjeve, Lukine in Petrolove delnice so poskočile za okrog sedem odstotkov. Osrednja novica je bila povezana z začetkom kotacije Krkinih delnic v Varšavi. Promet je sicer simboličen (v četrtek in petek celo ni bil sklenjen niti en posel), vseeno pa je v Ljubljani Krka spet dosegla tečaj 50 evrov. Pretekli teden je bilo s Krkinimi delnicami v Ljubljani sklenjenih kar za 7,21 milijona evrov poslov.