V Sloveniji bomo, kot kaže, najpozneje na začetku prihodnjega tedna doživeli prvi primer stečaja igralniške družbe. Mariborski Casino je namreč po neuspešni dokapitalizaciji tik pred začetkom stečajnega postopka, ki naj bi ga uprava sprožila najpozneje v ponedeljek, večina zaposlenih pa se je v iskanju rešitve že sešla s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Podravja, poroča Radio Slovenija. Nadzorniki družbe z 28 zaposlenimi so na torkovi seji ugotovili, da pri 3,5 milijona evrov vredni dokapitalizaciji, s katero bi se igralnica izognila stečaju, ne bo sodeloval nobeden izmed lastnikov.

Ni vse tako črno ...
Portoroška igralnica Casino je na drugi strani še lani imela okoli 2 milijona evrov primanjkljaja. Po uspešno izpeljani lanski prisilni poravnavi, rešenem sporu z zaposlenimi in dokapitalizaciji podjetja se zdaj kljub občutni recesiji lotevajo večje, 8 milijonov evrov težke naložbe, ki bo pomenila trdnejši korak k pozitivnemu poslovanju. Obisk se je v trenutnih težjih časih sicer nekoliko povečal, očiten pa je padec kupne moči gostov. Igrajo manj in za manjše vsote, saj na večer porabijo od 30 do 40 evrov, medtem ko je nekoč ta znesek dosegal tudi 100 evrov.

Kljub temu bodo na začetka junija pridobili okoli 35 novih igralnih avtomatov z novo tehnologijo, saj je čas žetonov na avtomatih že zdavnaj minil, družba pa je v novo opremo nazadnje vlagala pred desetimi leti.

... a prihodnost kljub vsemu ni jasna
Tretji je primer novogoriškega Hita. Kot je znano, so vsi trije reprezentativni sindikati - Sids, Vrba in Git - prejšnji teden na upravo družbe naslovili zahteve, v katerih od njenega predsednika Nika Trošta med drugim zahtevajo, naj prekliče "zbiranje podatkov o ugotavljanju presežnih delavcev", sicer bodo uporabili druge oblike sindikalnega boja. Rok za oddajo za sindikate spornih izjav o socialnem in zdravstvenem stanju zaposlenih je uprava medtem do nadaljnjega preložila.

Medtem ko sindikati menijo, da je način zbiranja podatkov o socialnem in zdravstvenem stanju v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov in veljavno podjetniško kolektivno pogodbo, saj naj bi bilo namenjeno sestavljanju "liste presežnih delavcev", so v vodstvu Hita prepričani o nasprotnem. "Popolnjevanje evidenc je potrebno zaradi sestave osnutka programa presežnih delavcev, vendar to ne pomeni, da je družba Hit že začela postopke ugotavljanja morebitnih presežnih delavcev," je takrat pojasnil vodja korporativnega komuniciranja v Hitu Tilen Majnardi.

Poleg tega sindikati zahtevajo spoštovanje podpisanih dogovorov s sindikati, ukrepanje proti šikaniranju delavcev od predpostavljenih, pojasnila o ukinjanju zaposlovanja za določen čas ter ukinjanju in minimiziranju študentskega dela, pa tudi odprodaji nepotrebnih finančnih naložb Hita.

Pogovori med sindikati in vodstvom potekajo te dni.

L. D.