"Stanje v slovenskih javnih financah se izboljšuje," je najnovejše podatke na novinarski konferenci statističnega urada komentiral Peter Štemberger z oddelka za nacionalne račune.

Primanjkljaj v prvih treh mesecih letošnjega leta je namreč manjši kot v istem obdobju lani - takrat je dosegel 499 milijonov evrov ali 5,8 odstotka BDP-ja, je objavil Surs.

Tako v lanskem kot letošnjem prvem četrtletju ni bilo nobenih izdatkov finančne krize, torej enkratnih transferjev. So se pa v letošnjem prvem četrtletju ponovno povečali izdatki za obresti - znašali so 321 milijonov evrov oziroma 3,6 odstotka BDP-ja, kar je tri desetinke odstotne točke več kot v prvem četrtletju lani.

Izdatki za obresti se že nekaj četrtletij zapored zvišujejo, a se dinamika rasti umirja, je kot dobro novico izpostavil Štemberger.

Več zaposlenih, več socialnih prispevkov
Skupni prihodki države so se v prvem četrtletju letos v primerjavi s prvimi tremi meseci lani nominalno povečali za 3,4 odstotka. Največ so k temu prispevali davčni prihodki, ki so narasli za šest odstotkov. Povečali so se tako prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz - predvsem tu vplivata davek na dodano vrednost in trošarine - kot tudi prihodki od davkov na dohodke in premoženje, kjer največji delež predstavljajo prihodki od dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb.

"Še posebej spodbudno pa je, da so se za 2,1 odstotka povečali socialni prispevki, kar kaže na rast števila zaposlenih," je pojasnil Štemberger.

Skupni odhodki so se medtem povečali za 1,2 odstotka. K temu je največ prispeval 13-odstotna rast odhodkov za obresti, medtem ko so bruto investicije v osnovna sredstva in socialna nadomestila v denarju ostala na podobni ravni kot v lanskem prvem četrtletju. Na upočasnjeno rast odhodkov še vedno vpliva zakon o uravnoteženju javnih financ.

Surs optimističen glede zaveze EU-ju
Primarni javnofinančni primanjkljaj, to je tisti, iz katerega so izločeni izdatki zaradi finančne krize in obrestni izdatki, je v prvem četrtletju ocenjen na 100 milijonov evrov ali 1,1 odstotka BDP-ja. V istem obdobju lani je dosegel 216 milijonov evrov ali 2,5 odstotka BDP-ja.

"Za slovenske javne finance je značilno, da se večina primanjkljaja ustvari v prvih četrtletjih, tako da bi bila lahko slika ob koncu leta še bolj ugodna," je dodal Štemberger.

Statistični urad Sloveniji za celotno letošnje leto napoveduje primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP-ja, to je tudi naša zaveza EU-ju. "Ob takšnih podatkih predvidevamo, da je ta cilj dosegljiv," je povedal Štemberger.

Povečanje dolga zaradi varščin
Javni dolg se je medtem v prvem četrtletju 2015 ustavil pri 30,748 milijarde evrov ali 81,9 odstotka BDP-ja. V istem obdobju lani je bil pri 28,084 milijarde evrov oz. 77,1 odstotka BDP-ja.

Glede na zadnje lansko četrtletje se je dolg zvišal za 615 milijonov evrov. Povečanje je po pojasnilih statističnega urada posledica t. i. varščin, ki izhajajo iz zavarovanja izpostavljenosti valutnemu tveganju zaradi izdaje dolarskih obveznic v obdobju od 2012 do 2014.

Te varščine znašajo 1,131 milijarde evrov in so začasna obveznost. Brez upoštevanja varščin bi se dolg države v prvem četrtletju v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nominalno zmanjšal za 516 milijonov evrov.

Deflacija na mesečni in letni ravni
Slovenija je imela junija na mesečni ravni 0,1-odstotno, na letni pa 0,7-odstotno deflacijo. V prvi polovici leta je imela 0,6-odstotno inflacijo, v istem obdobju lani pa 1,5-odstotno. Povprečje v zadnjih 12 mesecih kaže na 0,3-odstotni padec cen. Lani je bila v istem obdobju rast 1,1-odstotna.

Cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so se junija na letni ravni znižale za 0,9 odstotka, medtem ko so se junija lani povišale za en odstotek. Povprečje v zadnjih 12 mesecih kaže na 0,3-odstotni padec cen. Mesečni padec cen je bil po tem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, 0,1-odstoten.