S ponudbo različnih stanovanjskih posojil gospodinjstvom, ki so precej manj zadolžena od gradbenega sektorja, naj bi banke poskušale zmanjšati tveganje neplačila, piše Dnevnik. Banke to pojasnjujejo s tem, da tveganje izpostavljenosti do enega samega subjekta razpršijo z izpostavljenostjo do več subjektov.

Hkrati pa z večanjem obsega posojil gospodinjstvom večajo povpraševanje po nepremičninah in s tem rešujejo tudi težavo izpostavljenosti do gradbenega sektorja.

Glede na evropsko povprečje so slovenska gospodinjstva sicer relativno nizko zadolžena, saj zadolženost v Sloveniji znaša 34,1 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je ta delež v EU 74,5-odstoten.

Znižanja ni pričakovati, prej nasprotno
Banke ob tem pravijo, da se dolgoročni viri financiranja vse bolj dražijo, zato ni mogoče pričakovati, da se bodo pribitki zmanjšali, prej nasprotno. V nasprotju z gospodarstvom, kjer imajo banke svoja posojila v 75 odstotkih zavarovana z nepremičninami, ta delež pri gospodinjstvih znaša 95 odstotkov.

Vendar sama nepremičnina za najem posojila ni dovolj, saj banke zahtevajo več kot 100-odstotno zavarovanje, v nekaterih primerih, kot je na primer NKBM, pa tudi do 170 odstotkov. Pri preostalih bankah se ta faktor giblje od 1 do 1,5.

Prevelika rast?
Visoka rast posojil po mnenju centralne banke slabša zadolženost gospodinjstev, rast pa bi lahko postala že problematična. Banka Slovenije (BS) ob tem dodaja tudi, da so pribitki na referenčno obrestno mero euribor (ti znašajo okoli dve odstotni točki) še vedno previsoki glede na povprečje evrskega območja.

Sodeč po podatkih BS-ja, je povprečna obrestna mera za stanovanjska posojila v evrskem območju decembra 2010 znašala okoli 2,8 odstotka, medtem ko je pri slovenskih bankah znašala 3,3 odstotka. Kljub temu banke še vedno menijo, da so pribitki nizki.

Posojila le prodornim
Vsesplošna kriza in likvidnostni krč v gospodarstvu sta prisilila tudi banke v bolj rigorozno ocenjevanje svojih komitentov, piše Večer. Kljub temu da bi slovensko gospodarstvo v tem trenutku najbolj potrebovalo sveža sredstva, banke sporočajo, da bodo posojila odobrile podjetjem, ki ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki imajo vzpostavljene dolgoročne odnose s partnerji in ki imajo obetavne programe.
Ob tem velja omeniti tudi veliko razliko v obrestni meri, ki jo banke v Sloveniji in na evroobmočju zaračunavajo podjetjem. Slovenske banke so decembra lani v povprečju za posojilo nad milijon evrov zahtevale plačilo petodstotnih obresti, medtem ko so banke v evroobmočju zahtevale okoli 2,3 odstotka.