Usoda nekdanjega gradbenega velikana - ajdovskega Primorja - ne skrbi le delavcev in upnikov, pač pa tudi župane severno primorskih občin. V sredo so se sešli v Ajdovščini. Vlado in banke upnice pozivajo, naj se o sanaciji Primorja odločijo takoj. Čas za reševanje se namreč izteka.

Poljšak: Stečaj Primorja škodljiv tudi za državo in banke
"Prisilna poravnava v gradbenem podjetju ni opcija. Je neizvedljiva. Tudi če bi jo uvedli, bi rezultirala v stečaju," trdi Marjana Novak, predsednica uprave Primorja, ki dodaja, da podaljški po 18. marcu niso več možni.

"Stečaj Primorja ni katastrofa samo za ajdovsko občino, Vipavsko dolino ali pa Primorsko. Enako je škodljiv tudi za državo in banke," ob tem opozarja ajdovski župan Marjan Poljšak. Za skoraj 1400 delavcev Primorja pa je usoden, zato so župani severnoprimorskih občin pozvali državo, naj tudi ona vendarle vrže rešilni čoln, torej 18 milijonov evrov.

"1348 zaposlenih, ki bodo šli na zavod, pomeni dejansko eno precejšnjo vsoto denarja. Naj se preračuna, kaj je bolje za državo," pravi Bojan Sever, predsednik sveta severnoprimorske regije.

Je rešitev razlastitev Dušana Črnigoja?
Država naj bi svoj vložek ovrednotila v lastništvu. "Vesel bi bil, če je Primorje tudi na pol ali pa v celoti državno podjetje," o tem pravi Poljšak. Tudi sicer je lastništvo sporno, opozarjajo župani. Sever meni, da je razumljivo, da se razlastnini lastnika holdinga Dušana Črnigoja.

Če pa Primorje 18. marec preživi - v takšnem obsegu ga zagotovo ne bo več. Uprava že pripravlja nove sezname odvečnih delavcev. Koliko jih bo moralo na cesto, pa prva dama Primorja še ni hotela povedati, je za TV Slovenija poročala Mojca Dumančič.