Foto: EPA
Foto: EPA

Danska premierka Mette Frederiksen je pojasnila, da načrt pomeni, da bodo omenjene štiri države "prispevale več kot polovico vetrnih elektrarn na morju, potrebnih za doseganje podnebne nevtralnosti v EU-ju".

Kot je dodala, bo zaradi povečanja zmogljivosti Severno morje postalo zelena električna elektrarna Evrope.

"Oblikovanje vizije ni dovolj, mi jo bomo tudi uresničili," je zagotovila Frederiksenova v zalivu Esbjerg na zahodu Danske, kjer so jo spremljali nemški kancler Olaf Scholz, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nizozemski premier Mark Rutte in belgijski predsednik vlade Alexander De Croo.

Cilj držav je, da bi do leta 2030 za štirikrat povečale zmogljivost vetrnic, to je na 65 gigavatov, do leta 2050 pa bi jo povečale za desetkrat, na 150 gigavatov.

Danska premierka Mette Frederiksen (v sredini) v družbi nemškega kanclerja Olafa Scholza, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, nizozemskega premierja Marka Rutteja in belgijskega predsednika vlade Alexander De Croo. Foto: EPA
Danska premierka Mette Frederiksen (v sredini) v družbi nemškega kanclerja Olafa Scholza, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, nizozemskega premierja Marka Rutteja in belgijskega predsednika vlade Alexander De Croo. Foto: EPA

Odpraviti odvisnost EU-ja od ruskih fosilnih goriv

Prepričane so, da bi 150 gigavatov, proizvedenih v vetrnih elektrarnah na morju, zadoščalo za električno oskrbo 230 milijonov domov. Takšno zmogljivost bi ob predpostavki, da bi bile vse vetrnice najzmogljivejše, kar trenutno obstajajo, proizvajalo od 15.000 do 20.000 vetrnih turbin.

Države so načrt predstavile, potem ko je Evropska komisija v sredo predstavila 210 milijard evrov vreden načrt za odpravo odvisnosti EU-ja od ruskih fosilnih goriv.

Evropska unija je sicer že pred tem sporočila, da bo do avgusta prekinila uvoz ruskega premoga. Embargo ruske nafte pa je vključen v šesti sveženj sankcij EU-ja proti Rusiji, čemur Madžarska jasno nasprotuje.

27 držav članic EU-ja sicer prav tako do leta 2030 namerava za vsaj 55 odstotkov zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, medtem ko bi do leta 2050 rade dosegle ogljično nevtralnost.