Kot je v poslovnem poročilu za lani, objavljenem na spletnih straneh Ajpesa, zapisal glavni direktor štorske železarne Jani Jurkošek, so lani prodali 131.644 ton jeklenih izdelkov, kar je 6,8 odstotka manj kot leta 2022 in 2,5 odstotka manj od predvidenega v rebalansu poslovnega načrta za leto 2023. Realizirana povprečna prodajna cena za tono prodanega jekla je znašala 1154 evrov, čeprav je bila načrtovana v višini 1209 evrov.

Prejeli 6,1 milijona evrov državne pomoči

Kot je pojasnil, so lani zaradi visokih cen energentov prejeli 6,1 milijona evrov državne pomoči, vendar to ni zadostovalo za pozitiven poslovni izid. Poleg visokih cen energentov so podjetje prizadele tudi višje cene vhodnih materialov in storitev, na katere so vplivali dražji energenti.

Po Jurkoškovih besedah je bil poslovni rezultat ob koncu leta slabši kot ob zaključku lanskega prvega polletja, kar je posledica upada naročil predvsem v zadnjem četrtletju ter višjih cen električne energije v jesenskih in zimskih mesecih.

Podjetje Štore Steel, ki je imelo konec leta 2023 492 zaposlenih, največ jekla še vedno proda v Sloveniji, sicer pa končni izdelki potujejo v različne države EU-ja, največ v Nemčijo, ki je njihov drugi največji neposredni kupec.

Leta 2022 začeli novo zahtevno naložbo

Štorska železarna je konec leta 2022 začela zahtevno naložbo v center sekundarne metalurgije, ki bo po zaključku omogočila dvig in stabilizacijo kakovosti izdelkov, višjo stroškovno učinkovitost ter vstop v nove tržne niše in širjenje prodajnega programa.

Naložba, ocenjena na več kot deset milijonov evrov, je zahtevna tako tehnično kot tudi finančno ter je poleg nihanja trga glavnih energentov in nižjega povpraševanja zaznamovala leto 2023. Jurkošek pričakuje, da bosta montaža in zagon nove opreme izvedena še letos.

Glede letošnjega poslovanja je po Jurkoškovih besedah še vedno več vprašanj kot odgovorov. Kot je dejal, je res pričakovati znaten upad cen energentov ter manjšo prilagoditev cen določenih materialov in storitev, vendar so se obenem decembra lani končale sheme državne pomoči za ublažitev energetske krize.

Direktor je omenil tudi nizko gospodarsko aktivnost v državah EU-ja, ki predstavljajo glavne izvozne trge podjetja. Pričakujejo precej izzivov glede zagotavljanja konkurenčnosti in posledično obsega naročil, je dodal.