Ekipa štirih mladeničev, študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je lani v New Yorku uspešno nastopila na finalu tekmovanja Imagine Cup in se odločila, da svoje ideje ponudi trgu. Ustanovili so podjetje, dobili vlagatelja in v nekaj dneh bo prva različica aplikacij za pametne telefone, ki bodo slepim in slabovidnim olajšali življenje, že na trgu.
Pogovarjali smo se s Tinetom Poštuvanom. 24-letni Mariborčan je vodja podjetja Drugi vid, d. o. o, razvijalec in kreativna sila. Njegova mentorica dr. Mateja Verlič pravi, da je "lider prihodnosti". V podjetju so še Blaž Magdič, Luka Topolovec in Žan Markan.

Že v študentskih letih ste s svojimi kolegi ustanovili podjetje. Koliko poguma je bilo potrebnega za takšen korak, koliko je bilo strahu, da vam ne bo uspelo, in koliko nasprotovanja bližnjih, češ da raje študirajte?
Res je bilo tudi pri nas kar nekaj strahu, predvsem da ne bi končali študija. Tako smo tudi nekoliko zavlekli odpiranje podjetja, saj smo imeli pred seboj še reden semester. Februarja se je to nekako zaključilo in od takrat lažje delamo. Imamo še nekaj izpitov, kar pa je vsekakor lažje, kot če bi jih bilo deset ali še več. Zraven tega je z ustanovitvijo podjetja povezanih kar nekaj stroškov, tako da smo bili zelo zadovoljni, da smo že prej pridobili investitorja. V nasprotnem primeru bi bila trenutna pot še mnogo težja. Nasploh je zakonodaja nenaklonjena študentom, ki imajo svoje podjetje. Prav t. i. malo delo je skušalo določene segmente urediti, a je zakon žal padel.

Preselili ste se v prostore mariborskega podjetniškega inkubatorja. Kakšno spremembo je prinesla selitev?
Inkubator je vsekakor super kraj, predvsem s podpornega stališča. Namreč - na hodniku srečaš ljudi iz podjetij, ki so korak ali dva pred teboj, in lahko hitro dobiš kakšen nasvet. Hkrati organizirajo tudi različna izobraževanja in srečanja, kjer spoznaš res uspešne ljudi. S finančnega stališča najemnina za prostore majhne ekipe niti ni tako znaten strošek.

Kmalu ste dobili investitorja in bili na neki način rešeni denarnih skrbi. Kakšne zahteve postavi investitor in pod kakšnimi pogoji vstopi v projekt, saj želi gotovo imeti tudi sam veliko od rasti podjetja?
Investitorja v tako zelo zgodnji fazi, kot smo ga dobili mi, je zelo težko dobiti. Imeli smo srečo, saj se je podjetje Comland (lastnik Tomaž Pogačnik je prvi investitor) že samo ukvarjalo s tem področjem, tako da so hitro prepoznali potencial naše rešitve. Tako nismo dobili samo investitorja, temveč potencialnega partnerja na tem področju, hkrati pa Tomaž še pomaga z nasveti, saj ima več kot 20 let izkušenj v industriji. Po navadi investitor vzame določen delež podjetja, v zameno pa da neko investicijo. Pri tem tudi sam tvega, saj v primeru propada podjetja ne dobi ničesar. Načeloma se investira predvsem v ekipe, in ne toliko v ideje. Pri ekipi se gleda predvsem, ali je sposobna idejo realizirati, medtem ko se pri produktih (ideji) gleda, kakšen je odziv trga.

Menite, da bodo tako imenovani start-upi rešili svet? Zakaj? Kako bi pravzaprav opisali start-up podjetje?
Start-upi že rešujejo svet. Poglejte Google, ki nam je uredil informacije ali Dropbox, s katerim enostavno delimo datoteke. Predvsem gre za podjetja, ki vidijo nekatere težave in za te zasnujejo rešitev, ki pošteno razburka obstoječe stanje. Na primer DoubleRecall je opazil, da se uporabniki ne odzivajo več na obstoječe oglase, hkrati pa t. i. Paywalli odženejo bralce. Njihova rešitev ponuja boljšo rešitev za obstoječo stanje. Najpogostejša definicija start-upa je definicija Erica Riesa, ki pravi, da je start-up vsako podjetje, ki dela produkte v izredno negotovih okoliščinah.

Ali vas študentje zdaj veliko sprašujejo o tem, kako ustvariti podjetje? Vidite kakšno možnost, da se Slovenija s takšnimi zagnanimi in pogumnimi posamezniki, kot ste vi, hitreje izkoplje iz nezavidljivega položaja?
Kolegi nas sprašujejo, kaj trenutno počnemo, v večini pa neke pretirane želje po ustanovitvi podjetja ni. Mislim, da je prevečkrat želja zgolj dobiti službo, saj je to lažja pot. Ne vem, ali je na državni ravni dovolj ljudi, ki bi želelo lastne ideje udejstvovati v obliki podjetja. Vsekakor nam bi takšni posamezniki prišli še kako prav. Pa ne zato, ker mi mislimo, da bomo uspešni (preveč negotovosti je še pred nami, da bi lahko kar koli trdili), ampak gre predvsem za način razmišljanja: če bi vsi želeli nekaj spremeniti, bi se pojavljalo veliko več priložnosti na vseh ravneh. To je tisto, kar bi lahko olajšalo izhod iz krize.

Slovenski podjetniki kot glavno oviro pri večji rasti podjetja navajajo predpise in birokratske ovire. Se strinjate? Imate kakšen predlog, kako pospešiti podjetništvo pri nas?
Birokracija je grozljiva. Vsekakor se morajo poenostaviti in poceniti postopki, predvsem pravne storitve so neumno visoke. Hkrati naj se vsa papirologija prenese v elektronsko obliko, kjer naj bodo sistemi posameznih inštitucij med seboj povezani, uporabniška izkušnja pa naj bo vsaj solidna. Trenutnih sistemov niti sam ne znam uporabljati, pa menim, da imam nekaj računalniške pismenosti. Za študente, ki so lastniki podjetja, je situacija še posebej neurejena.

Vaša zgodba se je začela, ko ste se prijavili na Microsoftovo tekmovanje Imagine cup. V Sloveniji ste zmagali in odšli na svetovno tekmovanje v New York. Tam ste se uvrstili med 18 najboljših ekip na svetu, pri čemer je tekmovalo več kot 350 tisoč študentov iz 183 držav. Je to pomenilo tolikšen zagon, takšno novo energijo, da ste si rekli - to ne sme biti le študentski projekt, to je treba resnično ponuditi trgu?
V bistvu se je začelo že prej, in sicer na podjetniškem pospeševalniku iTime. Tam nam je eden izmed mentorjev, Matej Zalar iz podjetja Visionect, rekel nekaj v smislu: Fantje, ideja je super, samo vi ne izgledate, kot da jo želite resno izpeljati. Po tem smo imeli med seboj desetminutni sestanek in sklenili, da bomo vsaj do konca podjetniškega pospeševalnika resno verjeli, da gre ideja pozneje v podjetje. Od takrat nismo več razmišljali drugače. Vsekakor pa je uvrstitev med Top 18 in pridobitev Tomaža še dodatno podžgala željo.

Razvili ste aplikacijo, ki pametne telefone prilagodi slepim in slabovidnim in jim tako omogoča večjo kakovost življenja. Slepi pešec, na primer, v mestu vpraša telefon, kje je najbližja banka, in telefon ga z govornimi ukazi usmeri do tja. Ali je na trgu do zdaj že bila kakšna podobna rešitev, ali pa ste vi prvi?
Točno v taki obliki ne: ponujamo namreč enovito uporabniško izkušnjo čez cel uporabniški vmesnik in vse aplikacije. Hkrati so nove tudi marsikatere aplikacije, ki so v razvoju ali pa na stopnji načrtovanja. Npr. aplikacija za oddaljeno pomoč bo omogočala, da slepa oseba pošlje video s svojega telefona na spletni brskalnik. Tako bo lahko skrbnik te osebe usmerjal slepega do želenega cilja.

Svojo rešitev ste zasnovali na operacijskem sistem Android in vseeno uspeli na Microsoftovem tekmovanju. So vas morda gledali kaj postrani, ker ste se prijavili z rešitvijo na Googlovem operacijskem sistemu?
Vsekakor smo zaradi tega nekoliko izstopali na vseh ravneh. Kar nekaj prerekanj je bilo že samo znotraj skupine, a smo se na koncu odločili, da tvegamo in ostanemo pri takšni rešitvi. Android je namreč odprtokoden in nam je omogočil, da smo popolnoma prilagodili uporabniški vmesnik. Sami smo uporabili vse mogoče Microsoftove tehnologije: tako smo celo predelali rešitev, ki je omogočalo uporabo Microsoftovih Bing maps na Androidu. So pa bile težave, saj nam je že na prvem zagovoru v Sloveniji eden izmed sodnikov hotel dokazati, da bi vse to lahko storili z Windows Phone 7.

Pozneje, ko smo zmagali v Sloveniji, se je ena izmed ekip pritožila in so preverili tudi z Redmonom, če lahko tekmujemo z Androidom. V New Yorku je našo rešitev videl tudi eden izmed šefov pri Microsoftu, Joe Perera. Ko sem mu ravno kazal aplikacijo za prepoznavo barve, se je telefon sesul. Rekel mi je, da bi raje uporabil Windows Phone 7 in potem odšel. So pa bili na splošno kar 'kul' pri Microsoftu, da smo sploh lahko tekmovali s takšno rešitvijo. Na koncu smo bili boljši od ekipe iz Bangladeša, ki je imela podobno rešitev, a so kompromisno vzeli Windows Phone.

Kdaj bodo vaši pametni telefoni za slepe prišli na trg?
Čisto prva različica za testiranje bo na volju v nekaj dneh, kjer bomo postopoma dodajali vedno več funkcionalnosti.

Kaj pravijo slepi ljudje, kako sodelujete z Zvezo slepih in slabovidnih?
Na društvih smo imeli nekaj srečanj. Trenutno so nekateri dobili zgolj posamezne aplikacije. Za zdaj se jim zdi zadeva zelo zanimiva, bomo pa v prihodnjih dneh videli prave odzive, ko začnemo resnejše testiranje.

V katerih jezikih telefon daje ukaze? Na katere trge merite?
Trenutno bo v celoti podprta angleščina, v večini pa tudi slovenščina. Primarno želimo doma zadevo razvijati z našimi uporabniki, v Ameriki pa prodajati. Menimo, da so kulturne razlike majhen dejavnik pri naravi naše rešitve. Pozneje bomo dodal še več jezikov.

Ali sebe vidite kot kakšnega revolucionarja, kot je bil na primer Steve Jobs?
Niti ne, čeprav sta res tudi fičo in ferrari oba avtomobila. Je pa zanimiva ideja, da je nekdo iz garaže zgradil največjo firmo na svetu in najbolj fanatično eReligijo. Ne vem, ali je to izključno pozitivno.

Za nami so velikonočni prazniki. Koliko ste res počivali v teh dneh?
Da in ne. Vedno je treba še kaj potoriti, vsekakor delo ne poteka od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, še posebej, ko usklajuješ s šolo. Si je pa treba vzeti tudi kak dan oddiha.

Predvidevam, da ste precej neprizadeto sprejeli novico, da bosta po novem 2. januar in 2. maj delovnika?
Recimo, da se življenje ne bo obrnilo na glavo.