V uvodnem nagovoru na proslavi ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo je gospodarski minister Matjaž Han povedal, da so slovenska vrata v vesolje odprta širše kot kadar koli prej, predvsem zaradi inovativnosti, prebojnih idej in sposobnosti podjetij. "Pripravljenost naše vesoljske industrije je bila tudi eden od ključnih kriterijev in razlogov za vstop," je pojasnil.

Ob tem je dodal, da je to skupni rezultat vseh slovenskih vlad od leta 2008. "A tudi naša ekipa in naša vlada sta v tem času dodali odločilne mejnike na poti do polnopravnega članstva," je poudaril in dodal, da so podvojili vplačila v programe Ese, sprejeli vesoljsko strategijo, ki cilja na pospešen razvoj vesoljskega sektorja.

"S polnopravnim članstvom v Esi se zdaj odpirajo nove priložnosti za slovensko gospodarstvo
in znanost, da z rešitvami za vesolje svetu pokažemo, kako velike stvari lahko ustvarja majhna in samozavestna Slovenija," je zaključil.

Sorodna novica Aschbacher (Esa): Slovenija je majhna na Zemlji, a velika v vesolju

Golob: Vesolje mora ostati in postati prostor miroljubnega sodelovanja

Premier Robert Golob je v nagovoru dejal, da Slovenija postaja polnopravna članica Ese v letu, ko ta praznuje 50. obletnico obstoja. "Še nikoli doslej niso bili pred Eso tako veliki izzivi. V vesolje vstopa vse več igralcev, tako obstoječih vesoljskih velesil kot novih pa tudi komercialni igralci,« je dejal in ocenil, da se razvija nova vesoljska tekma, ki se bo v prihodnjih letih še zaostrovala. Ob tem je premier poudaril, da Slovenija verjame, da mora vesolje "ostati in postati prostor miroljubnega sodelovanja za dobro vseh". "Orožje nima v vesolju kaj iskati," je bil jasen in izrazil upanje, da bo Esa pri tem načelu, ki ga zagovarja vse od svojega nastanka, vztrajala tudi v časih, ki niso tako naklonjeni miru in sodelovanju.

"Ponosni smo, da s polnopravnim članstvom omogočamo slovenskim podjetjem, znanstvenikom, študentom edinstvene znanstvene in gospodarske podvige," je dejal premier. Po njegovih besedah slovenski vesoljski sektor, čeprav majhen, "s svojim sodelovanjem v programih Ese dokazuje, da ima velik pogum in velik um". Ob gospodarskih učinkih sodelovanja je izpostavil tudi prispevek k reševanju globalnih izzivov podnebnih sprememb, varstvu pred naravnimi nesrečami in upravljanju z naravnimi viri ter dodal, da satelitske tehnologije, kot so navigacija in komunikacije, prinašajo tudi koristi k vsakodnevnemu življenju.

Pri vesoljskih dejavnostih gre za vlaganje v našo prihodnost, v raziskave in razvoj in rast poslovnih priložnosti," je dejal Golob in poudaril, da je aktualna vlada sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo in podvojila sredstva za inovacije in razvoj podvojila. "Vse, kar počnemo tam zgoraj, ustvarja priložnosti tu med nami. To je naša misija. Z razvojem vesoljskih tehnologij širiti meje znanega in izboljšati pogoje za življenje in delo na Zemlji. S tem podvigom pa prenoviti slovensko gospodarstvo, da se bo z inovativnimi rešitvami prebilo med najbolj napredne na svetu," je svoj nagovor zaključil premier.

V Rimskih Toplicah je potekal vrh med predstavniki Slovenije in Ese

Slovenija je s 1. januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije in s tem končala skoraj 17-letno sago vstopanja. Zgodba se je začela že leta 2008 s podpisom sporazuma o sodelovanju, zadnjih nekaj let pa smo imeli status pridružene članice, ki je omogočal omejeno sodelovanje pri programih, a država ni imela polnega glasu pri soodločanju o prihodnosti agencije.

Zdaj, ko je Slovenija uradno dobila enako težo kot vseh preostalih 22 članic, je v Rimskih Toplicah potekal vrh med predstavniki naše države in najvišjimi predstavniki Ese. Tam so udeleženci iskali nove priložnosti, ki jih za slovenska podjetja, univerze in raziskovalne inštitute prinaša polnopravni status. "S tem se bodo naša podjetja, kar je ključno, lahko na razne programe prijavljala enako samozavestno kot druge pomembne gospodarske družbe iz drugih držav," je za Televizijo Slovenija ob tem pojasnil minister za gospodarstvo Matjaž Han. Pojasnil je, da bo Slovenijo članstvo v letošnjem letu stalo 6 milijonov evrov, v obdobju 2026–2028 se bo strošek povečal na 12 milijonov evrov, nato pa na 18 milijonov evrov.

Sodelovanje Ese in Slovenije sicer ni novo, saj poteka že od leta 2009, ko je Slovenija podpisala sporazum za evropske sodelujoče države, je za Prvi dnevnik Televizije Slovenija poročala Saša Kisovec. Sodelovanje je leta 2016 okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu, leta 2020 pa s pridružitvenim sporazumom. Lani je z ratifikacijo sporazuma o polnopravnem članstvu naredila še zadnji korak k popolni vključitvi v organizacijo.

V osmih letih pridruženega članstva je 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov. S tem se je pokazalo, da denar, vložen v Eso, ni "izgubljen". Slovenija je namreč iz agencije počrpala več denarja, kot je vanjo vložila. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo vsak evro, vložen v vesoljski sektor, ustvari od štiri do pet evrov in podpira 11 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Ob slovesni pridružitvi Slovenije Esi je bila izdana tudi nova izdaja knjige Problem vožnje po vesolju – Raketni motor, ki jo je napisal Herman Potočnik - Noordung daljnega leta 1928, skoraj sto let nazaj. Nova izdaja je usklajena med Centrom Vitanje in zavodom Ksevt. Noordung je bil pionir vesoljske arhitekture, opisal je koncept geostacionarnega satelita in začrtal vesoljsko postajo v obliki kolesa, s katero bi v orbiti rešili problem manka težnosti.

Slovenija bo Esi kot uradno darilo podarila maketo Noordungove vesoljske postaje; maketa bo stalno razstavljena na sedežu agencije.

Slovenija močna predvsem pri opazovanju Zemlje

Evropska vesoljska agencija (Esa) je druga največja vesoljska agencija na svetu, tako po proračunu kot po dosežkih. Njene članice so Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. Ustanovljena je bila leta 1975, posvečena pa je mirnemu raziskovanju in uporabi vesolja v korist človeštva.

Kaj pa počne Slovenija na tem področju? Naša država je zelo močna na področju opazovanja Zemlje. Slovenska podjetja so izdelala platforme za hitro in učinkovito obdelavo velikih količin podatkov satelitov in drugih sistemov za oddaljeno opazovanje. V vesolju imamo dva satelita, letos naj bi bil lansiran še en. Slovensko tehnologijo je najti po skoraj vseh večjih izstreliščih raket na svetu. Prepoznavni smo na področju vesoljske medicine, torej proučevanja zdravja v vesoljskih razmerah, pa pri pripravi tehnologij za naseljevanje Lune in Marsa. Slovenski znanstveniki sodelujejo pri najpomembnejših astronomskih projektih.