V Rimskih Toplicah je potekal vrh Slovenije in Evropske vesoljske agencije (Esa), posvečen vstopu Slovenije v polnopravno članstvo, na katerem je sodelovala delegacija agencije, predstavniki številnih držav članic in številni predstavniki podjetij, razvojnih inštitutov in univerz, aktivnih v slovenskem vesoljskem sektorju. Ta je sestavljen iz skoraj 50 akterjev. Izide so predstavili na popoldanski novinarski konferenci, zvečer pa bo potekala še osrednja slovesnost v Vitanju, prenos bo na 2. programu TV Slovenija ob 20. uri – več v tem članku.

Han: Lepo darilo Esi

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je na popoldanski novinarski konferenci poudaril, da je bil vrh med Eso in Slovenijo posvečen iskanju konkretnih načinov, kako lahko entiteti še bolj tesno sodelujeta. Tako gospodarstvo kot znanost želijo še bolj vpeti v evropske vesoljske programe in izkoristiti nove možnosti, ki jih odpira polnopravno članstvo.

Spomnil je, da Evropska vesoljska agencija že deset let ni sprejela nove polnopravne članice, zato je vstop Slovenije "lepo darilo" Esi za njenih 50 let delovanja, ki jih agencija zaznamuje.

Han je kratko povzel napore zadnjih let. Slovenija je ustanovila Vesoljsko pisarno, sprejela vesoljsko strategijo, povečala je financiranje za Eso. Ključno pa je, da naša država nadaljuje po tej poti in da vztraja pri financiranju in povezovanju z evropskimi vesoljskimi programi. "Priložnosti je res veliko," je poudaril.

Poudaril je priložnosti, ki jih članstvo prinaša podjetjem. V pomoč jim bo dejstvo, da se je Slovenija Esi že dokazala na različnih področjih – od razvoja satelitskih programov do različnih namenskih aplikacij.

Posebej je omenil napore, ki jih je v preteklih letih opravila Vesoljska pisarna. Poudaril je, da denimo v Nemčiji na tem področju deluje več kot dva tisoč ljudi, pri nas pa jih je samo sedem.

Aschbacher: Slovenija je majhna na Zemlji, a velika v vesolju

Tudi generalni direktor Ese Josef Aschbacher je poudaril, da Esa že deset let ni dobila nove polnopravne članice. "To je zelo poseben trenutek, tako za Eso kot za Slovenijo."

Pojasnil je, da bo Slovenija odslej lahko enakopravno sodelovala v velikih projektih in tudi vplivala na prihodnost agencije, na izbiro in oblikovanje prihodnjih programov.

Kaj lahko Esa prispeva Sloveniji? Esa je ena najboljših in najučinkovitejših vesoljskih agencij na svetu, je poudaril. Zagotavlja neodvisen dostop do vesolja, ima močan program opazovanja Zemlje, izdeluje visoko zmogljive satelite s številnimi zmogljivostmi, je naštel.

Kaj pa lahko Slovenija prispeva Esi in raziskovanju vesolja? "Kot pravite, Slovenija je majhna na Zemlji, a velika v vesolju," je povzel slovensko geslo. Slovenija si zdaj lahko izbere programe, kjer bo sodelovala, v skladu s svojo voljo, finančnimi zmožnostmi in nacionalnimi prioritetami. "Sami lahko izberete, kaj so vaše prioritete in koliko želite porabiti."

Aschbacher je v nadaljevanju označil funkcijo Ese, da igra vlogo neke vrste inkubatorja za vesoljske zmogljivosti. Njen letni proračun je 7,8 milijarde evrov, od tega pa se načeloma 85 odstotkov vrne v države članice v obliki pogodb, s tem pa spodbuja razvoj visokih tehnologij. Kot primer je izpostavil svojo domovino, Avstrijo. Ko se je Avstrija leta 1987 pridružila Esi, je bil njen vesoljski sektor relativno majhen. Dandanes je obsežen in izvaža ne le v druge evropske države, temveč posluje tudi z ameriško Naso, japonsko vesoljsko agencijo Jaxa in še marsikam. "V Esi vam pomagamo krepiti gospodarstvo, da lahko izdeluje tehnološke izdelke za domače potrebe in za izvoz," je dejal.

Sorodna novica Han: S polnopravnim članstvom v Esi se odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost

Orisal je svetovni vesoljski trg. Dandanes je vreden 500 milijard evrov, v naslednjem desetletju pa naj bi dosegel 1,8 bilijona evrov, kar pomeni v povprečju 10-odstotno gospodarsko rast.

Te priložnosti so na voljo tudi Sloveniji. A raziskovanje vesolja ne krepi le gospodarstva, temveč vpliva na širšo družbo, je nadaljeval prvi mož Ese. Varnost, obramba, kmetijstvo, podnebne spremembe, zdravje, navigacija so med področji, kjer so vesoljske tehnologije vse pomembnejše. In ne nazadnje: "Vesolje privlači in spodbuja mlade talente, da ostanejo v Sloveniji. Evropska vesoljska agencija vam pri tem pomaga. To je naša naloga, dolžnost in nam je v zadovoljstvo," je sklenil Josef Aschbacher.

Krpoun: Sodelovali boste lahko v projektih agencije

Predsednik sveta Ese, predstavnik držav članic Renato Krpoun se je vprašal, kaj lahko mala država, kot je Slovenija, prinese Esi. Omenil je štiri vidike. Prvi je "človeški kapital". V Sloveniji je veliko talenta, ki lahko prispeva k programom Ese, agencija sama pa igra vlogo "talilnega lonca", kjer se srečujejo različne kulture in prispevajo svoje ideje. Drugi vidik so zmogljivosti. Slovenija je po njegovih besedah bogata z zmogljivostmi, tako z vidika znanja kot opreme, zato se bo lahko vključevala v velike evropske programe. Tretji vidik so po njegovih besedah lokalne izkušnje in geografija. Slovenija ima svoj košček sveta s svojimi posebnostmi, ima morje, bogata je z gozdovi, ima tudi Alpe. In če se bo lotila izdelave digitalnega dvojčka Alp, bo to zanimalo številne evropske države, pravi Krpoun. Zadnja točka je seveda denar: večji kot je proračun Ese, več stvari lahko počne in konkurira na svetovni sceni.

Video: Posnetek novinarske konference

MMC je opravil tudi intervju z generalnim direktorjem Ese Josefom Aschbacherjem:

Ste prvič v Sloveniji, kakšni so vaši vtisi o tej državi?
Slovenijo sem večkrat obiskal, tudi kot turist. Pri vas sem s svojo družino preživel kar nekaj dni. Tudi službeno sem pogosto v Sloveniji. Nekoč sem delal na področju opazovanja Zemlje. Več kot deset let sem sodeloval s Tanjo Permozer in njeno ekipo, med drugim med razvojem malih satelitov Trisat in Nemo-HD, ki sta bila izstreljena septembra 2020, med covidom.

A vas kaj spominja na vašo domovino Avstrijo, natančneje, Tirolsko?
Da [smeh]. Ko sem se peljal iz Ljubljane do sem, sem pogledal skozi okno in dejal: glej, to spominja na moj domači kraj. Počutim se kar domače, pokrajina je podobna, tudi ljudje se podobno obnašajo. Precej skupnih točk imamo. Slovenija mi je zelo všeč.

Kako Esa vidi Slovenijo?
Slovenijo zelo dobro poznamo, sodelujemo že več kot 15 let. Začeli smo s t. i. sporazumom PACS, Slovenija je bila nato več kot deset let pridružena članica. Lani sem podpisal pridružitveni sporazum skupaj s predsednikom vlade, gospodom Golobom. Kaj sem opazil? Slovenija je majhna, a zelo odločna, ima jasno strategijo. Ve, kaj hoče. Pohvali se lahko s stroko, gospodarskimi zmogljivostmi, tako t. i. upstream in downstream, dobro mešanico med gospodarstvom in univerzami, kar na koncu pripelje do dobrih izdelkov. Slovenija je precej ambiciozna. Z vesoljskimi tehnologijami želi prispevati k blaginji ljudi, ustvariti nove poslovne priložnosti in visokotehnološka delovna mesta. To so stvari, ki si jih pravzaprav želi katera koli država, saj gre za vlaganje v prihodnost. In Slovenija lahko zdaj v polnosti izkoristi vse priložnosti, ki jih ponuja Esa, enakopravno sedi pri mizi sveta Ese in sodeluje v vseh programih agencije. Slišal sem tudi, da si precej neslovenskih podjetij želi priti v Slovenijo ali pa sodelovati s slovenskimi podjetji. Zakaj? Zdaj imate stabilnost, podjetja vedo, da boste še dolgo člani Ese. Tega si podjetja želijo: stabilnosti, jasne poti naprej. Tako da menim, da vas čaka svetla prihodnost.

Ko ljudje v Sloveniji slišijo, da se naša država pridružuje Evropski vesoljski agenciji, se pogosto vprašajo, kaj lahko sploh prispevamo? Lahko izpostavite nekaj primerov in pomagate odgovoriti na to vprašanje?
Primerov je veliko. Omenil sem že satelita Trisat in NEMO-HD. Slovenija se je kot majhna država že pred več kot desetletjem odločila, da bo razvila in upravljala satelite. To ni kar tako in je za vašo državo velik dosežek. Naslednje področje, kjer je Slovenija močna in ki ga je Esa že precej izkoristila, je obdelava velikih količin satelitskih podatkov sistema Copernicus in ponujanje teh podatkov ljudem na preprost način, da jih lahko pridobijo iz računalniškega oblaka. V tem primeru je šlo za sodelovanje z ameriško družbo Amazon Web Services. Slovensko podjetje Sinergise, danes Planet, je pionir na področju tovrstne tehnologije. Bili smo precej presenečeni, ko smo našli takšne zmogljivosti v tako majhni državi. Te zmogljivosti so vzpostavili v nekaj letih, Esa pa je podjetju pomagala rasti. To so primeri, ki kažejo, da ste v Sloveniji bogati s talenti, ki so hitri, okretni in znajo zgrabiti priložnosti, ko se te ponudijo.

Zdaj smo vsi del iste velike družine. Tako smo tudi Slovenci zraven, na takšen ali drugačen način, pri velikih programih raziskovanja vesolja. Kaj si lahko obetamo v prihodnjih letih ali celo desetletjih? Izpostavite, prosim, nekaj najboljših primerov.
Esa pelje dva poglavitna programa (t. i. flagship), ki spadata med najboljše na svetu. Prvi je Galileo za satelitsko navigacijo. Drugi je Copernicus za opazovanje Zemlje. Slovenija preprosto mora sodelovati pri teh programih. Prvič zato, ker ima Slovenija dobre strokovnjake. Pa tudi zato, ker ponujata možnosti za dolgoročno sodelovanje podjetij in institutov. Prepričan sem, da bi Slovenija tukaj morala sodelovati, in delno to že počne. Gremo naprej. Kot polnopravna članica se lahko vključite v program znanosti. Tam najdemo izjemno zanimive misije. Slehernik je že slišal za teleskop James Webb. Redki pa vedo, da je Esa prispevala en instrument in pol – od štirih, pa tudi izstrelila ta teleskop na raketi Ariane 5, na božič leta 2022. Slovenija lahko zdaj sodeluje pri takšnih misijah, prej to ni bilo možno. Na vidiku je cel kup znanstvenih vesoljskih misij. Ena izmed njih je Atena. Zdaj je v uvodni fazi, čaka jo nekaj let razvoja. Imamo tudi teleskop Evklid, ki je sicer že bil izstreljen, a Slovenija se zdaj lahko priključi. Takšne misije so lahko obsežne in drage, stanejo tudi nekaj milijard evrov, a Slovenija lahko nekaj prispeva, morda finančno, morda v obliki komponent. V prihodnosti bo še veliko priložnosti. Med njimi je misija Ramzes. Sonda je namenjena k asteroidu, imenovanemu Apofis, ki bo leta 2029 obletel Zemljo. To bo izjemen dogodek, saj bo asteroid prišel zelo blizu Zemlji, šel bo še nižje od geostacionarne orbite na 36.000 kilometrih. Letel bo čez Evropo in Afriko in bo viden s prostim očesom. In vse to se bo dogajalo na petek, 13. aprila 2029. To misijo še razvijamo in ponuja priložnosti tudi za vas. Esa ima na stotine projektov v teku ali v razvoju.

Kot generalni direktor ste jasno povedali, da želite agencijo narediti agilnejšo, odzivnejšo in hitrejšo. Domnevam, da ste to storili kot odziv na konkurenco, na komercialni vesoljski sektor, ki je zacvetel v ZDA, še posebej SpaceX in njihove rakete. Evropa je že odgovorila na Falcon 9 z novo raketo Ariane 6. Kako bo pa odgovorila na Starship?
To je zelo dobro vprašanje. Starship je impresiven, še posebej z vidika zmogljivosti, ki jih sicer še razvijajo – to je treba poudariti. Kaj so značilnosti Starshipa? Večkratna uporabnost, motorji z visokim potiskom in zmožnost izstreljevanja izjemno masivnih tovorov v vesolje. Mi bomo naprej razvijali Ariane 6. Doslej smo izstrelili Ariane 6 2, različico z dvema stranskima potisnikoma, letos bomo izstrelili Ariane 6 s štirimi potisniki, ki lahko ponese masivnejše satelite. Vzporedno razvijamo večkrat uporabne motorje in rakete. Začeli bomo z manjšimi raketami, polagoma prehajali na večje, tako kot so oni prešli s Falconov na Starship. A vprašati se moramo, kaj potrebujemo v Evropi. Falcon 9 je lani opravil zavidljivo število izstrelitev, okoli 140. Več kot dve tretjini odpadeta na izstrelitve satelitov Starlink, preostanek na druge satelite. Ampak Amerika ima preprosto več satelitov, ki jih želi izstreliti, kot Evropa. Mi lahko z Ariane 6 in Vego-C pokrijemo vse evropske potrebe po izstrelitvah in še ostane nekaj prostora za neevropske tovore. Primer je Amazonov projekt Kuiper, ki je naročil 18 izstrelitev raket Ariane. Imamo torej rakete, ki so primerne za naše, evropske potrebe. Res pa je, da bodo te potrebe v prihodnosti narasle in s tem se ukvarjamo.

Pravilno ste ugotovili, da je razvoj vesoljskih tehnologij vse hitrejši. Najboljši primer so ZDA, pa tudi Kitajska je hitra. To je dobro in nas navdihuje. Tako vidimo mi, pa tudi naši politiki, da vesolje postaja vroča tema. Z vesoljem se zdaj ukvarjajo vodje držav, tako v ZDA kot marsikje drugje po svetu. Vesolje je postalo strateško, geopolitično orodje, s katerim se lahko pripomore k razvoju države, njenega gospodarstva in njene strateške teže. Kot generalni direktor Evropske vesoljske agencije menim, da je to zelo dobro, ker dviga težo vesoljski dejavnosti, in to povsod po svetu. Obenem moram presoditi, kako lahko Evropa kar najbolje izkoristi svoje vesoljske zmogljivosti v koristi Evropejcev. Ne želim prepisovati tega, kar počneta ZDA in Kitajska. Poiskati moram pot, ki najbolj koristi Evropejcem, evropski družbi, gospodarstvu in njenemu geopolitičnem položaju. Točno to počnemo skupaj z državami članicami Ese. Razpravljamo, kaj je pomembno za vas, na katere vesoljske tehnologije se moramo osrediniti in katera področja moramo razviti najprej.