Nasin astronavt in pomočnik vodje astronavtskega urada za raziskovanje Randy Bresnik, ki vodi razvoj in testiranje vse tehnologije, ki bo v sklopu programa Artemis delovala zunaj zemljine orbite, je v Sloveniji že od ponedeljka. V torek ga je sprejela predsednica Nataša Pirc Musar, obiskal je tudi državni zbor.

Danes (sreda) se je v Vitanju udeležil odprtja nove stalne razstave Artemis, ki jo je finančno podprlo ameriško veleposlaništvom v Sloveniji. Ta se je aprila letos pridružila sporazumom Artemis, prihodnje leto pa bo postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa).

Bresnik, čigar korenine segajo v Zgornjo Savinjsko dolino, je sicer domovino svojih prednikov obiskal že večkrat, tudi aprila, ko je Slovenija podpisala sporazum Artemis, na delovnem obisku pa je bil tudi v letih 2018 in 2021. S tokratnim obiskom želijo organizatorji slovenski javnosti predstaviti program Artemis, predvsem pa priložnosti, ki jih ta prinaša slovenskemu gospodarstvu in znanosti.

Bresnik: Veliko je možnosti za tiste, ki imajo dober izdelek

Sorodna novica Astronavt Bresnik med vesoljskim sprehodom čakal na rojstvo hčerke

Kot je v povezavi s tem povedal Bresnik, so takšne priložnosti brezmejne, naj gre za program Artemis ali druge vesoljske projekte, povezane tudi z Eso. "Vesoljska industrija raste zelo hitro, zato je tukaj veliko možnosti za tiste, ki imajo dober izdelek ali ideje, da najdejo svoje mesto v vesoljski skupnosti," je dejal.

Ameriški astronavt je spomnil, da so v sklopu programa prvi testni polet brez posadke opravili novembra 2022, prvi polet s posadko pa so načrtovali že za prihodnje leto, kar se lahko zaradi določenih izzivov še nekoliko zavleče. Pristanek na Luni s posadko je po zdajšnjih načrtih predviden okoli leta 2028, je pojasnil.

Program v sodelovanju z Naso izvajajo predvsem ameriške komercialne vesoljske družbe, s katerimi je sklenila pogodbo, in še nekateri mednarodni partnerji, vključno z Eso. Prav mednarodna partnerstva naj bi igrala ključno vlogo pri doseganju dolgoročnega cilja – ustanovitve ekspedicijske ekipe in trajne prisotnosti na Luni, nekoč pa tudi poti na Mars.

Pot v vesolje temelji na politični odločitvi

Človek je na Luno stopil pred več kot pol stoletja. Pozneje se za to po Bresnikovih besedah kljub dejstvu, da so tehnologija in človeški kadri to omogočali, zaradi politične odločitve, da se ne tvegajo človeška življenja in ne zapravlja denar, niso več odločali.

Namesto tega so pozornost raje namenili gradnji vesoljskih postaj v okolici Zemlje in stalnemu preučevanju preživetja v vesolju s krajšimi vesoljskimi misijami, tudi s pomočjo mednarodnega sodelovanja.

"Odhod na Luno danes je predvsem znanstvenega pomena, saj želimo bivanje na njej podaljševati. Misija Apolla je trajala dva dni, šlo je za hitenje, zdaj želimo čas bivanja podaljšati na teden ali dva, pozneje morda na mesec dni, s čimer bomo sposobni daljšega raziskovanja in več znanstvenih dognanj," je dejal Bresnik.

Upanje na to, da bi prav on kdaj poletel na Mars, je opustil, saj se zaveda, da bo do takrat preteklo še kar nekaj časa in bo za takšne misije že prestar. Morda pa se bo med prvimi potniki tja znašel kakšen od študentov, ki prihajajo na njegova predavanja, je dejal. Za tokratno odpravo na Luno si sicer želijo prvič izbrati tudi astronavtko.