Po podatkih statističnega urada (Surs) je bila januarja letna inflacija 2,0-odstotna, decembra lani 1,9-odstotna.

Surs navaja, da so na letno rast cen z 0,5 odstotne točke najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,8 odstotka). Za 2,7 odstotka so se zvišale cene izdelkov in storitev v skupini prevoz ter dodale 0,4 odstotne točke, za 0,3 odstotne točke pa je bila inflacija višja zaradi 4,6-odstotne podražitve storitev v restavracijah in hotelih.

Na drugi strani so se cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo znižale za 4,6 odstotka ter inflacijo ublažile za 0,6 odstotne točke.

Na mesečno rast cen vplivale podražitve pogonskih goriv

Na mesečni ravni so na inflacijo najbolj (za 0,4 odstotne točke) vplivale 10,9-odstotne podražitve počitniških paketov. Po 0,1 odstotne točke vpliva so dodale podražitve oblačil (za 2,8 odstotka), oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 2,2 odstotka) ter hrane (za 0,4 odstotka).

Mesečno rast cen so za 0,1 odstotne točke zvišali tudi za 1,3 odstotka dražji proizvodi in storitve za osebna vozila, znotraj te skupine so se najbolj podražili dizelsko gorivo (za 2,1 odstotka), bencin (za 1,8 odstotka) ter učne ure vožnje, preskusi, dovoljenja in tehnični pregledi (prav tako za 1,8 odstotka). Vse preostale podražitve so skupno dodale še 0,1 odstotne točke.

Na drugi strani so se v povprečju za 9,7 odstotka znižale cene v skupini električna energija, plini in druga goriva (najbolj cene električne energije, in sicer za 20,1 %) ter inflacijo ublažile za 0,6 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 1,9-odstotna (pred enim letom 3,4-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,2 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,9 odstotka, cene blaga pa za 0,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,3 odstotka in poltrajno blago za 0,6 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,3 odstotka.

Leta 2025 naj bi bila inflacija na letni ravni višja

V letu 2025 analitiki pričakujejo umirjeno rast cen v večini skupin, nekoliko bolj naj bi se zaradi pomanjkanja delovne sile in nadaljnje rasti plač podražile storitve. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob koncu tega leta pričakuje 2,7-odstotno letno inflacijo, v povprečju leta pa 2,3-odstotno, medtem ko je Banka Slovenije decembra lani Sloveniji za letos napovedala 2,2-odstotno inflacijo.

Pomembno bodo na dinamiko inflacije vplivali pretekli in veljavni ukrepi in njihovo iztekanje, je Umar zapisal v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, s katero se je v četrtek seznanila vlada. Februarja še velja državna regulacija cen električne energije za gospodinjstva, z marcem se bodo cene spet oblikovale tržno.

Inflacija v Sloveniji pod povprečjem

V evropski primerjavi se stopnja inflacije v Sloveniji giblje pod povprečjem. Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za januar 2025 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila januarja v državah članicah EMU-ja 2,5-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna) in v državah članicah EU-ja 2,8-odstotna (mesec prej 2,7-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (1,4-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (5,7-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,3 odstotka.

Prvo oceno za februar bo evropski statični urad Eurostat objavil v ponedeljek.