Slovenija je do Grčije izpostavljena po dveh poteh. Večina sredstev je v obliki poroštev, podeljenih v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF, preko katerih po zadnjih podatkih za Grčijo jamčimo za 661 milijonov evrov. Ta poroštva imamo vključena v dolgoročna posojila v dolgu države, je povedal Peter Štemberger s Sursa.

Druga oblika pomoči Grčiji je tako imenovana neposredna pomoč, ko smo Grčiji posodili 264 milijonov evrov. Tudi ta znesek imamo implicitno že vključen v dolg, saj se je Slovenija za ta namen morala zadolžiti.

Če bi torej prišlo do unovčevanja poroštev v okviru EFSF-ja, vpliva na slovenski dolg to ne bi imelo. Verjetno pa bi prišlo do vpliva na primanjkljaj, saj bi Slovenija morala šele najti denar za ta namen. Štemberger je sicer opozoril, da je EFSF evropski sklad in da bi morali v primeru najslabšega scenarija tudi v Sloveniji ravnati tako kot v vseh drugih evropskih državah. Prakse na tem področju še ni, zato tudi ni jasno, kakšni bi bili konkretni postopki.

Slovenija ima torej 925 milijonov evrov terjatev do Grčije, ki so že vključene v dolg. Realna ocena naše izpostavljenosti je tako po navedbah statistikov približno milijarda evrov, kar je v ponedeljek na novinarski konferenci omenjal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

V javnosti se veliko govori o 1,5 milijarde evrov, a namestnica generalne direktorice Sursa Karmen Hren je pojasnila, da je po njihovih podatkih ta številka previsoka. O takšnem znesku bi namreč govorili, če bi upoštevali še garancije, dane Portugalski in Irski, ter določena sredstva za delovanje EFSF-ja. "Približno milijarda evrov je bolj realna številka," je dejala Hrenova.