Ironično je Švedska še lani izdala novo serijo bankovcev s priljubljenimi kulturnimi velikani 20. stoletja, kot so pisateljica Astrid Lindgren, igralka Greta Garbo in režiser Ingmar Bergman.

"Gotovine ne uporabljam več za nič," je za Guardian povedala 26-letna učiteljica Louise Henriksson. "Preprosto je ne potrebuješ. Trgovine je nočejo, še veliko bank je nima. Celo za nakup čokoladice ali časopisa uporabljaš kartico ali telefon."

Švedski avtobusi gotovine ne sprejemajo že leta, za podzemno železnico v Stockholmu vozovnic z gotovino ni mogoče kupiti, trgovci po zakonu lahko zavrnejo sprejemanje gotovine, kreditno kartico (ali plačilo prek mobilnega telefona) pospešeno spodbujajo tudi poulični prodajalci, cerkev in celo švedski kralji ulice!

Po podatkih švedske centralne banke Riksbank so gotovinske transakcije lani predstavljale zgolj dva odstotka vrednosti vseh plačil na Švedskem, do leta 2020 pa naj bi ta delež padel na pičlih 0,5 odstotka. V trgovinah se gotovina uporablja za le 20 odstotkov transakcij (še leta 2011 se je za 40 odstotkov) - za primerjavo, svetovno povprečje je 75 odstotkov.

Ukinjanje bankomatov
Še najpresenetljiveje je, da približno 900 od 1.600 švedskih bančnih poslovalnic sploh ne posluje več z gotovino niti ne sprejema gotovinskih depozitov, številne, zlasti tiste na podeželju, pa so ukinile tudi bankomate. Obtok švedske krone pa je padel s 106 milijard leta 2009 na 80 milijard. "Mislim, da bo v praksi Švedska v petih letih pravzaprav že postala brezgotovinska družba," je za Guardian povedal Niklas Arvidsson, profesor na stockholmskem Kraljevem inštitutu za tehnologijo (KTH), ki se ukvarja z inovacijami plačilnih sistemov.

Po Arvidssonovih besedah je država v to smer začela pluti že v 60. letih, ko so banke prepričale delodajalce in zaposlene, da za plače uporabljajo digitalne bančne prenose, kreditne kartice pa so pravi razmah doživele v 90. letih, ko so švedske banke začele zaračunavati za čeke. Kartice so danes glavna oblika plačevanja - po podatkih Vise jih Švedi uporabljajo več kot trikrat pogosteje kot povprečni Evropejec - lani je vsak Šved storitev s kartico plačal povprečno 207-krat.

Z mobilnimi nabirkami celo cerkve
V zadnjem času vse bolj priljubljeno postaja tudi plačevanje prek mobilnih aplikacij - Swish, izjemno priljubljena aplikacija, ki so jo razvili v sodelovanju z večjimi skandinavskimi bankami, kot so Nordea, SEB, Danske Bank in Swedbank, s pomočjo telefonske številke omogoča vsakomur s pametnim telefonom, da v realnem času prenese denar z enega bančnega računa na drugega. "Swish je bolj ali manj za večino ljudi pokončal gotovinsko poslovanje," razlaga Arvidsson. "Ima enake lastnosti kot gotovinsko plačevanje - realni čas poslovanja, kot če bi prodajalcu podal bankovec. In zdaj ga vse več uporabljajo tudi v poslovnem svetu."

Swish uporablja že skoraj polovica švedskega prebivalstva, ki z njim opravi več kot devet milijonov plačil na mesec. Podobno dansko aplikacijo, MobilePay, uporablja več kot tri milijone Dancev (več kot polovica prebivalstva), z njim pa so lani izvedli 90 milijonov transakcij. Poulični prodajalci, vključno z brezdomnimi prodajalci revij, so navdušeni nad aplikacijo iZettle - gre za poceni in preprost sistem, razvit na Švedskem, ki malim prodajalcem omogoča, da sprejemajo kartična plačila prek aplikacije in miničitalca kartic, vdelanega v njihov telefon. Prodajalci poročajo, da se jim je z iZettlom prodaja povečala tudi do 30 odstotkov.

Celo švedske cerkve so se prilagodile spremenjenemu poslovanju, tako da na koncu vsake maše prikažejo telefonsko številko, kamor lahko verniki nakazujejo prispevke, zbrano občestvo pa ob nedeljski maši prosijo, da prispevajo v nabirko virtualno - prek Swisha. Nekatere cerkve poročajo, da je bilo lani le 15 odstotkov prostovoljnih prispevkov vernikov gotovinskih - preostalo je bilo prek telefona.

Pomanjkljivosti 100-odstotno elektronskega sistema
Se pa ob tovrstnem modernem plačevanju, jasno, porajajo tudi pomisleki - slabosti nekaj je, predvsem v obliki elektronskih prevar, ki so se v preteklem desetletju več kot podvojile. Kritiki, med katerimi je celo izumitelj iZettla Jacob de Greer, se sprašujejo, ali popolnoma elektronski sistem, v katerem se dokumentira prav vsako plačilo, ni grožnja zasebnosti. Upokojenske organizacije se bojijo, da bodo tisti starejši, ki raje poslujejo z gotovino (bodisi iz odpora do novih tehnologij bodisi zaradi lažjega sledenja svojim plačilom v gotovini), diskriminirani, vzgojitelje pa skrbi, da bodo mladi s tem sistemom vse bolj zapravljali denar, ki ga dejansko nimajo.

Prav zaradi teh pomislekov gotovinsko plačevanje še ni čisto popolnoma mrtvo. "Tudi če v prihodnjih nekaj letih Švedi tako rekoč ne bi več uporabljali gotovine, bi 100-odstotno brezgotovinska družba vseeno morala biti politična odločitev. Sama ideja gotovine še vedno ostaja močna - celo na Švedskem," še pravi Arvidsson.