Dow Jones se je v petek povzpel za 200 točk in teden končal 2,4 odstotka višje, kot ga je začel. Podjetja so prejšnji mesec resda naročila za 1,3 odstotka manj trajnih dobrin kot mesec prej, vendar pa je bila brez upoštevanja transportnega sektorja rast dvoodstotna, kar je navdušilo trg in podžgalo delnice industrijskih podjetij, kot sta General Electric in Boeing. Veseli tudi rast prodaje novih stanovanj in hiš v avgustu, potem ko je bilo julija doseženo zgodovinsko dno.

S & P 500 ta mesec za 9,5 odstotka v plusu
Newyorški delniški indeksi so tako na tedenski ravni že četrtič zapored pridobivali, kar se ni zgodilo od aprila. Po turobnem avgustu, ko so vsi omenjali precejšnjo verjetnost nove recesije, je september prinesel pravi preporod in trg dvignil na najvišjo raven po maju. September sicer tradicionalno velja za najslabši borzni mesec, vse pa kaže, da bo letos povsem drugače. Do zdaj je širši indeks S & P 500 pridobil že 9,5 odstotka in s tem prebil poletno trgovalno območje, kar nakazuje nadaljnjo rast. Tako pozitivnega septembra ni bilo že od leta 1939.

Ifo-indeks presenetljivo porasel
Evropske borze so se v petek dopoldne že četrti dan zapored utapljale v rdečih številkah, razpoloženja pa ni mogla bistveno popraviti niti objava nemškega indeksa poslovnih pričakovanj Ifo, ki je zadnji mesec presenetljivo porasel. Šele ko je iz ZDA prišla novica o rasti naročil trajnih dobrin, so šli indeksi strmo navzgor. Med tednom je bilo sicer objavljenih kar nekaj skrb vzbujajočih novic, ki nakazujejo, da evropska dolžniška kriza še zdaleč ni končana. V središču zanimanja je zdaj Irska, ki je spet zdrsnila v recesijo, veseli pa, da je bilo na dražbi njenih državnih obveznic dovolj kupcev.

Evro tik pod 1,35 dolarja
Španija je medtem oklestila proračun za naslednje leto, kar je znak, da se je resno lotila svojih težav. Gospodarski položaj v Evropi kaže, da je najhuje mimo, še zdaleč pa ne gre pričakovati resnega okrevanja. Vseeno evro zadnje čase kaže svojo moč, potem ko je junija v primerjavi z dolarjem padel na štiriletno dno (1,1875 dolarja za evro). Zdaj se z njim trguje že tik pod 1,35 dolarja, s čimer je v zadnjem tednu porasel za več kot tri odstotke. Analitiki svarijo, da je v naslednjih dneh pričakovati popravek navzdol, zaradi evropskih fiskalnih težav pa naj bi evro naslednje leto spet krepko oslabel.

Cena celo do 2.000 dolarjev?
Ob vsak dan novih rekordih (seveda v nominalnem znesku) se krepijo mnenja, da gre za mehurček, ki se bo slej ko prej razpočil, še vedno pa je veliko "vernikov", ki so prepričani, da ob sedanjem gospodarskem stanju (v ZDA velikopotezno tiskajo nov denar, Evropa ima dolžniške težave) pravih možnosti za večji popravek navzdol ni. Bikovsko naravnani vlagatelji tudi poudarjajo, da je zlato še daleč od tiste cene z začetka 80. letih, če seveda upoštevamo inflacijo. Njegova rast do 2.000 dolarjev zato ni nemogoča.

Visoka rast Mercatorja in Luke
Ljubljanska borza je končno dočakala izrazito pozitiven teden, vendar ob še naprej izjemno skromnem prometu. Indeks SBI TOP (842 točk) se je povzpel za 3,2 odstotka, največja rast tečaja pa je uspela Mercatorju. Delnice so se podražile za devet odstotkov (na 153,65 evra), potem ko je NLB s skladom Mid Europa Partners podpisala pogodbo o začetku ekskluzivnih pogajanj za prodajo 10,75-odstotnega deleža v Mercatorju. Lukine delnice so se v zadnjih petih dneh podražile za skoraj osem odstotkov.